četrtek, 13. marec 2014

Nekaj, kar moraš narediti čisto sam

Est 14,1.3-5.12-14
Mt 7,7-12

Kdo od nas še ni izkusil silne stiske? Tiste, ta prave ... ki para srce, ki zoži pogled in predstavi situacijo brezizhodno. Mislim, da je to del vsakega življenja na tem planetu.

Tudi kraljica Estera se je v nekem trenutku znašla v neizrekljivi stiski, ko se je morala pred kraljem zavzeti za svoje ljudstvo, obsojeno na smrt. Takrat je veljalo, da mora umreti vsak, ki se pred kraljem pojavi ne da bi ga on sam poklical. Temu krutemu pravilu ni bila izvzeta niti kraljica. A Estera je vedela, da je prišel njen čas. Da je bila zato postavljena na tako visoko mesto, da je to njeno poslanstvo - tvegati življenje za rešitev svojega ljudstva, izvoljenega ljudstva.

Bila je torej v izjemni stiski, več, v smrtni nevarnosti in takrat je stopila h Gospodu in molila:

Moj Gospod, ti edini si naš kralj; pomagaj meni zapuščeni, ki nima pomočnika razen tebe! Zakaj nevarnost zame je prav blizu. Slišala sem od mladosti v svojem očetnem rodu, da si ti, Gospod, izvolil Izraela izmed vseh njih prednikov v večno dediščino Spomni se nas, Gospod, in se pokaži v času naše stiske! Osrči me, kralj bogov in gospodovalec sleherne oblasti! Daj mi v usta primerno besedo pred levom in spremeni njegovo srce, da bo sovražilo njega, ki se bojuje zoper nas, da se pogubi sam in tisti, ki so z njim istih misli! Nas pa reši s svojo roko in pridi na pomoč meni zapuščeni, ki nima nikogar razen tebe, Gospod!

kako čudovita molitev!
Besede, ki jih lahko moli vsak od nas, ko se znajde v stiski.

In kolikokrat smo v najtežjih situacjah sami, resnično sami, brez pomočnika in zaščitnika. Kako dobro se je takrat zateči h Gospodu.
Dobro se je zavedati tega, da so trenutki v življenju, ko vsi, čisto vsi odpovejo. Morda odidejo, morda  zatajijo, velikokrat pa preprosto zato, ker resnično ne morejo namesto nas skozi tiste dele življenja, ki so naše specifično poslanstvo. In tam ostane samo Gospod, edini pomočnik.

Vsakemu človeku (brez izjeme!) je dano to posebno poslanstvo in v tem poslanstvu bo prej ali slej izkusil samoto. Popolno samoto. Pa ne zato, ker drugi ne bi želeli biti zraven, ampak zato, ker je vsak od nas določene stvari poklican narediti sam. Tu se lahko naslonimo na Jezusa, ta veliki zgled predanosti in zaupanja. V najtežjem, ko je šlo najbolj zares, je ostal sam. Ostal je sam tudi poleg tistih, ki niso pobegnili, ampak ostali ob njem. Lahko so verjeli vanj, lahko so z njim trpeli, lahko so mu vlivali poguma, a ta korak podaritve je moral narediti sam.

To je darovanje. Dano vsakemu in samo njemu, da ga izpelje. Zato nam je Esterina molitev, ki je privrela iz njenega srca v tej veliki stiski, velika pomoč in opora. Tvegati svoje življenje za rešitev svojih prijateljev. Dejanje, ki je označeno kot največje.

Prosíte in se vam bo dalo; iščite in boste našli; trkajte in se vam bo odprlo. Če torej vi, ki ste hudobni, znate svojim otrokom dajati dobre darove, koliko bolj bo vaš nebeški Oče dajal dobro tem, ki ga prosijo.

Prosimo danes skupaj Gospoda, da vsakemu od nas pokaže prostor, kraj in način, s katerim se je poklican darovati. On sam in samo on.
Obenem pa milosti za to, da bi ta dejanja tveganja, a hkrati največje sreče zmogli in znali živeti.




Ni komentarjev:

Objavite komentar