sobota, 23. januar 2016

Pohujšljivo blaga vest!

3. nedelja med letom

Luka piše o svojih natančnih poizvedbah in zapisu poročila o dogodkih, ki so se zgodili med nami. Piše torej o nečem zelo konkretnem in resničnem, o Besedi, ki je postala človek in prebivala med nami. O Besedi, ki je bila v začetku pri Bogu in je bila Bog, polna milosti in resnice, poslana, da prinese življenje vsem, ki jo sprejmejo.
Obstaja torej Božja beseda, ki je postala konkretno telo.

V prvem berilu beremo o izvoljenem ljudstvu, ki sme po dolgem izgnanstvu in suženjstvu ponovno brati Besedo. In jočejo od ganjenosti. Kajti po letih puščave in teme, ko niso mogli brati knjige postave, močno občutijo, kaj pomeni beseda Boga. Občutijo Besedo. Živo in učinkovito, v svojem konkretnem telesu. Sprejmejo jo, dajo ji moč in ta Beseda jim podari veselje, tisto veselje v Gospodu, ki je vsa njihova moč.

V evangeliju Jezus stoji v nazareški shodnici in bere Besedo. Ko konča, zvitek zvije, ga vrne služabniku, sede in pove: "Jaz sem ta Beseda."
Tista, ki prinaša upanje.
Prinaša veselje, ker naznanja prostost.
Prinaša usmiljenje - Jezus namreč v nazareški shodnici prvi napove izredno leto Božjega usmiljenja!
Čas, ko so zatirani osvobojeni, dolžniki odpuščeni, slepi prejmejo vid.
Res, Beseda je poslana, da prinese blagovest ubogim.

Nazarečani, njegovi domačini, njegova lastnina, pa ga odvede ven, do prepada, da bi ga pahnili čez rob. Ker je čisto preveč pohujšljiva in konkretna ta Beseda. Popolnoma izven naših shem, polna blagovesti, na katere nismo pripravljeni.

Preveč pohujšljivo usmiljena je! Preveč pohujšljivo odrešujoča in blaga! Preveč pohujšljivo polna upanja, milosti in resnice! Preprosto preveč ... Bog je popolnoma ušel iz našega nadzora, ušel iz vseh naših shem in škatlic, iz vseh predstav in naših pričakovanj. Res je "iz uma", kot smo brali včeraj o trditvah  njegovih domačih, ki so ga hoteli odvesti domov. Res, preprosto izven našega razuma in veliko večji od njega. zato Bog nenehno uhaja. Uide tem, ki ga hočejo odvesti domov, "na varno", uide tem, ki ga hočejo pahniti v prepad, uide nam, ko ga zapiramo.

Bog nenehno uhaja, ker ni to, v kar bi ga mi radi pretvorili, ni Bog predala in škatlice, ampak ostaja Bog, svoboden, Oče, ki ljubi. Do konca.
To je Beseda, pohujšljivo blaga vest. In zdi se, da jo samo ubogi lahko slišijo. Ostale namreč še preveč ogroža.
Tisti pa, ki so ubogi, slepi, zaprti, majhni, zmorejo slišati blagovest usmiljenja.

Izraelci so dobro vedeli, kaj pomeni suženjstvo, zato so se pred Besedo zmogli pripogniti ter se pokloniti Gospodu z obrazom do zemlje, zmogli so pred njo jokati od ganjenosti.
Tisti, ki okusi jetništvo, dobro ve, kaj je svoboda, slepi ve, kaj je svetloba, zatirani ve, kaj je oproščenje, mrtvi ve, kaj je življenje, izgubljeni ve, kaj je luč, ranjeni ve, kaj je milost, izdani ve, kaj je resnica.

In vse to je Beseda, polna milosti in resnice, polna življenja in luči, polna blage vesti.
Za tiste, ki so tako pogumni, da smejo biti pred njo ubogi. Obiskani ubogi.

In če Besedo sprejmejo, jim da moč, da postanejo tudi oni polni milosti in luči, polni veselja in moči. Da jim možnost, da postanejo resnično bogati!



Ni komentarjev:

Objava komentarja