Danes je poseben praznik Besede. Je nedelja Svetega pisma, ta dan, ki je svet Gospodu, našemu Bogu! Dan, ko smo povabljeni, da podobno kakor Izraelsko ljudstvo, ko po dolgih letih babilonskega suženjstva ponovno sliši besede postave in joka od sreče, tudi mi vstopimo v zavest hvaležnosti za Besedo. Kajti brez nje bi bilo res hudo. Izraelci so v dolgih letih odsotnosti besed postave postali presušena zemlja, ki dobro ve, kdaj ponovno pride voda in kako težko je, ko te vode ni in ni.
Kako drugačno moč in užitnost bi imelo naše oznanilo, če bi res verovali, da človek brez evangelija, tega izvira žive vode, umre!
Močna je tudi Pavlova prispodoba Cerkve, ki je kakor telo sestavljeno iz mnogo udov, vsak ud pa ima svoje pomembno poslanstvo. Udje se tako med seboj dopolnjujejo in drug drugega ne ogrožajo!
Nihče torej ne more reči besed; "Ne potrebujem te!" In vendar, koliko takih besed rovari med nami ...
Koliko suhe zemlje, ki čaka, da se Pismo izpolni med nami in nas mazili Sveti Duh, ki je duh občestva, duh odnosov in bližine.
On, Sveti Duh je torej ta kri, ki vsemu skrivnostnemu telesu Kristusa daje hrano in življenjski sok!
On je tisti akter, ki kakor dobra kri hrani in povezuje, da vse skladno deluje. Naša kri je evangelij, je Beseda, ki je polna tega Duha in daje življenje, mazili, izbira, pošilja, jetnikom oznanja prostost, slepim vid, zatiranim svobodo. Ta kri telesa je blagovest, je vesela novica namenjena ubogim, tistim, ki se prepoznajo potrebne vesele vesti.
Brez te Besede, ki se najbolj utelesi prav v evharistiji, lahko še tako krepka roka usahne, posuši in povesi, še tako dolga noga opeša in pade ... Potrebno je Življenje in akter le-tega vsekakor ni človek. Kako hudo je torej, ko človek misli, da mora celemu svetu pokazati "svoje mišičaste roke" in naše dejavnosti niso več sad Duha, ampak rezulat napora. In kako hudo je, ko se roka in noga kregata, katera je pomembnejša.Takrat Kristusovo telo izgubi pričevalnost.
"Med vami naj ne bo tako..."(prim. Mt 20,26), odgovarja Kristus takratnim učencem in nam danes.
Naj bodo torej naša srečanja v tem tednu maziljena in namenjena blagovesti - dobri besedi. Naj bodo taka, ki bodo vračala očem vid, odpirala zaklenjena vrata ranjenega srca, osvobajala odnose, zatirane od zamer in sovraštva, zavisti in strahu zase.
Naj bo po nas temu tednu, mesecu in letu resnično oznanjen čas Gospodove milosti!
Ni komentarjev:
Objavite komentar