sreda, 30. april 2014

Apostoli v ječi in spet zunaj

Apd 5, 17-26
Jn 3,16-21

Jezus in Nikodem nadaljujeta svoj pogovor. Jezus ga vabi vedno globlje in naprej, kjer mu izda bistvo Božje ljubezni. Ta Ljubezen je zastonjska, prišla je zato, da bi svet lahko bil rešen, da bi se nihče ne pogubil, da bi vsak imel večno življenje. Človek, ki veruje v Sina - Odrešenika, najde svobodo in moč. Sprejme tisto Življenje, ki je aktivno tudi takrat, ko mi spimo, tudi takrat, ko smo mi v ječi. Zunanji ali notranji ali kar v obeh.

Imeti Boga v središču svojega bitja pomeni dovoliti, da vsaka situacija postane priložnost in kraj svobode.
Biti v Bogu in ga sprejeti v svoje življenje, pomeni dovoliti, da v nas deluje dinamika Božjega, ki vselej najde pot.

To beremo v Apostolskih delih, ki govorijo o tem, kako so apostole vrgli v ječo in postavili stražarje. Gospodov angel pa je ponoči odprl vrata ječe, jih peljal ven in rekel:  »Pojdite, stopíte v tempelj in ljudstvu govoríte vse besede tega življenja!«
To je Božje delovanje, ki ga ne more ustaviti nihče. Niti vrata, ki so bila iz strahu pred Judi zaprta, niti vrata, ki so jih drugi močno zaklenili in zastražili. Kar je od Boga, najde pot. Vedno. Ne more umreti, ne more biti zaustavljeno.

Na drugi strani pa vidimo pri velikih duhovnikih, njihovih privžencih, velikem zboru in starešinah popolnoma drugo držo. Tisto, ki mora vse nadzirati in držati v rokah, držo, ki je prestrašena in ujeta v samo sebe ter mora zato zaklepati še druge. Človeška ogroženost vedno postavi ječe, z vso varnostjo zaprte in stražnike stoječe pri vratih ... Ne spusti.

In koliko zaporov je v naših odnosih, koliko ujetosti - zaradi pritiskanja ali zaradi umikanja, kajti oboje je le druga plat istega kovanca. Koliko človeškega, ki nehote sebe in drugega priklene v nasilno ječo. In tam hoče vstopiti Bog, tam dejansko vstopa Bog in rešuje tisto, kar je Njegovega.

Prosimo, da bi naši odnosi bili prečiščeni, da bi lahko prišlo med nas pristno odpuščanje in sprava, da bi se vrata ječe konfliktov, lahko odprla in bi preživelo vse, kar je Božjega - spoštovanje, iskrenost, ljubezen, ponižnost. Vstajenje.







Ni komentarjev:

Objavite komentar