sobota, 23. februar 2019

Gora

Sobota 6. tedna med letom

Smo na gori Tabor, skupaj s tremi učenci in Jezusom, ki se pred njihovimi očmi spremeni v silno bela oblačila. Odlomek je v drugem delu Markovega evangelija, potem, ko je Jezus prvič že napovedal resnično podobo Mesija, ki bo moral veliko trpeti, biti zavržen, umorjen in bo po treh dneh bo vstal (prim. Mr 8,31).

Na tej gori se pojavi v vsem svojem veličastvu in pokaže, kako je On dopolnitev postave (Mojzes) in prerokov (Elija). On je središče in na tej gori se začenja novo občestvo tistih, ki bodo sledili Milosti.
Učencem je tukaj dano močno okušanje te nove resničnosti Kristusa, ki pa jo bodo poklicani živeti v dolini, kjer tega okušanja ne bo več ali ne bo tako očitno.

Vsak od nas ima svojo goro Tabor. Vsakič, ko stopimo v Besedo, nam ta pripravi neke vrste spremenjenje, ko sebe in podobo Boga vidimo drugače, v pravi luči. To so močnejši trenutki Milosti, običajno pospremljeni tudi z močnejšim doživljanjem, v katerem se nam vsaka stvar zdi lažja in bi zato delali ogromno stvari. Postavljali bi šotore, ustvarjali nove projekte, spreminjali svet. In dejansko smo takrat, ko nas Milost preseneti, tudi mi skupaj z učenci sprva zbegani. In morda zato kakor Peter preveč govorimo in delamo prehitre načrte.

V tej naši zbeganosti nam Oče ponovno prihaja na pomoč in nas usmerja: "Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte!"
On je tista Beseda, ki pokaže naprej, ki edina ve za pot, ker je Pot. Zato poslušanje! Poslušanje, da bi navdihi dozoreli. Kako pomembna glagola, ki nam ne gresta najbolje.

Ko se "močnejši dotik" milosti konča, ko se ponovno pojavi "dolina", pa smo poklicani
živeti iz spominjanja milostnih trenutkov in milostnega dotika. In v veri hoditi v Resnici, ki nam jo je bilo dano za hip okušati ali zreti.

Za rast, zorenje in odraslost odnosa je tako nujna dolina. Dolina, v kateri se ne vidi in kjer je temeljna vera. Za dolino veljajo besede iz pisma Hebrejcev: "Vera je trdno prepričanje o tem, kar kdo upa, prepričanje o stvareh, ki se ne vidijo". V dolini se ne vidi več, v močni veri v to, kar nam je bilo razodeto pa smo poklicani hoditi vse do končne gore Tabor - nebeškega Jeruzalema in ga ustvarjati že med potjo življenja.


Ni komentarjev:

Objava komentarja