četrtek, 13. februar 2014

Zvestoba ...

1 Kr 11, 4-13
Mr 7, 24-30

... je nekaj, kar ni najbolj enostavnega! Je vprašanje, ki se zadeva vsakega od nas. Lahko ostanem v svojem življenju zvest do konca? Na katerikoli poti že ...

Salomon je bil zvest dolga leta, a ko se je postaral, se je njegovo srce nagnilo k tujim bogovom. Častil je Astarto, boginjo Sidoncev, in Moloha, gnusobo Amoncev. Delal je, kar je bilo hudo v Gospodovih očeh, ter ni hodil popolnoma za Gospodom, kakor njegov oče David.

Zakaj? Toliko let zvestobe, nato pa odklon. Prefinjen in tih. Kajti piše, da Salomon ni popolnoma hodil za Gospodom. Ni ga čisto umaknil iz svojega življenja, ampak ga je klical "po potrebi". Vera, ki se prefinjeno spremeni v religijo, ta pa se začne mešati s kulturo časa.

Salomon je prispodoba nas vseh takrat, ko Boga postavimo na rezervno klop. Za "uporabo po potrebi", na varno razdaljo in na distanco, na kateri ni potrebno prevzeti nobene odgovornosti. Postavimo ga nekam dovolj visoko v nebesne višave, da je komunikacija z njim res pridržana svetnikom.

Vmes pa se lahko tudi mi spogledujemo zdaj z enim horoskopom, zdaj z drugo napovedjo prihodnosti, vmes dodamo nekaj prvin joge - če pa ima tako dobre vaje za sproščanje! Pa malo čaker, občasno pa ugotovimo, da je najboljše kar sloneti na merilih, ki si jih postavim sami ...so še najbolj predvidljive ... ali pa vsaj na tistih merilih, ki jih promovira večina.

In delamo, kar je hudo v Gospodovih očeh.

Zakaj je tako težko ostati zvest enemu Odnosu, eni Osebi? In nato enemu človeškemu odnosu, eni ženi, enemu možu, eni svoji življenjski odločitvi?  Zakaj je tako težko hoditi po ravni stezi in verjeti v drobno vsakodnevno zvestobo, ki ne temelji na čustvih? Smo res čustva, ki vznemirjajo, zamenjali za drogo? In ko te ni, vztrepetamo, zdvomimo, poiščemo izhod ...

Salomon, pripadnik izvoljenega ljudstva, 2x opomnjen od Gospoda samega, ostaja v "sodobnem poganstvu", z Bogom na varni razdalji.
 Na drugi strani pa Kananejka, fenomen vseh fenomenov, pripadnica poganskega naroda, ki vstopi v odnos z Gospodom iz oči v oči ... in ga ne izpusti. Pokaže vero, ki Boga "prisili", da zanjo poskrbi. Ona, ki je bila v svojem življenju najbrž velikokrat naučena čaščenja bogov, je stala pred Njim in točno vedela, kaj pomeni stopiti v odnos z živim Bogom, eno Osebo, ki jo jemlješ zares. In ona je jemala Jezusa zares. Vedela je, da ji lahko prinese odrešenje in je vztrajala.

Močna žena! Ki zaupa notranji intuiciji in veruje. Celo takrat, ko se zdi, da ji Bog "odreka" pozornost. 
Podobno ... Marija v Kani. Preprosto vedela je, da je prišel čas. Jezus ji je oporekal, a ona je vztrajala. Zaupala je notranji intuiciji, tako nezmotljivi takrat, ko si ženska res upa biti ženska.

O da bi tudi mi imeli močno vero. Vstopili v živ Odnos in tam vztrajali. Vero, ki "prisili Boga", ki dovoli Bogu, da poskrbi za nas. In v njen vztrajali!




Ni komentarjev:

Objava komentarja