Zdravilo za virus skušnjav

1. postna nedelja

1) Drevo življenja sredi vrta.

Kaj pravzaprav je to drevo in zakaj je postavljeno tam?
Za človeka, ki je postal živa duša, ker je Gospod vanj dahnil življenjski dih, je življenje pravzaprav odnos s svojim Stvarnikom. Je poslušanje Besede iz katere je nastal in ki mu edina lahko da življenje, pokaže smer in da moč za hojo. Zato je življenje človeka prav v poslušanju Besede. Da tega nikdar ne bi pozabil, je Gospod v sredo raja posadil drevo. Kot vabilo in spomin, kajti ljubezen ne more prisiliti nikogar, da jo posluša, lahko le vabi.

Toda kljub drevesu, ki naj človeka spominja, da je vse dar in da je njegovo življenje v dialogu z Gospodom, le-ta ne posluša Besede, prisluhne pa kači, ki prepričuje, da si je stvari potrebno vzeti sam. In človek stegne roko. Roko, ki se posuši, ker ne zna več sprejemati, ne zna več podarjati, zna le še krasti. Da bi ta suha roka ozdravela, je bil potreben Kristus (Lk 6,8).

Prav Njega Duh sam odvede v puščavo. Zakaj? Puščava je kraj, kjer trpi naša človeška narava. Je kraj pomanjkanja, kraj lakote, kraj, kjer postane narava nezadovoljna. Prav tam, v neidealnih okoliščinah, nam Kristus pokaže, kako počutje ni ovira za to, da ostanemo sinovi Očeta, kot taki pa lahko tudi našo lačno človeško naravo živimo na nov, odrešen način. Na način Boga, ki je v podarjanju.

2) Kako deluje skušnjava?

Njeno bistvo je v zasajanju dvoma. Prepričuje nas, da nam Bog v resnici ne privošči dobrega in okusnega, da ga je strah človeka in je zato ljubosumen nanj ter da ta Bog v človeku vidi tekmeca. In ko človek nasede temu, si nujno vzame, skrije in izkusi strah.

Pri Kristusu ta skušnjava ravna podobno, le da ta dvom tokrat zasaja v Njegovo sinovstvo: "Če si Božji sin ..."

a) Prepričuje ga, da si utrujena in lačna človeška narava zasluži, da ji vsi strežejo, da so vsi zanjo, da je vse in vsak samo za to, da jo poteši. Zato lahko kamen postane kruh, stvar bog in človek v službi naših interesov. Toda Kristus ostaja Sin in odgovori, da mu vse to preprosto ni potrebno. Ker ima Očeta, ima Odnos in dialog, ki mu daje življenje.

b) Poskusi znova in ga prepričuje, da se mora uveljaviti sam. Dobra ideja bi bila se vreči s templja, opozoriti nase, narediti nekaj senzacionalnega. Po Božji obljubi ga bodo zagotovo ujeli angeli in s tem priredili čudovito predstavo za ljudi. Gledanost in popularnost se mu bo v trenutku povečala. Toda Kristus odgovori, da mu vse to ni potrebno, ker je Sin, ki ne uveljavlja sebe, temveč razodeva Očeta. Ta pa se razodeva na skrivnem, tistim, ki to želijo.

c) Nenazadnje se skušnjava predstavi kot misel, da je samo še nekaj potrebno, potem pa bo: "Samo še predme padi, pa bo .. samo še to naredi, pa si boš zaslužil, samo še malo se potrudi, pa te bodo opazili ..." Toda Kristus odgovori, da mu ni potrebno, ker že vse ima. Ima Očeta in ostaja Sin, katerega bistvo je v poslušnosti.

Kristus na vsako skušnjavo, ki nas poskuša iztrgati iz Odnosa, odgovarja tako, da še bolj okrepi odnos z Očetom.

3) Iz skušnjav, ki so opisane in tistih, ki jih okušamo sami, je očitno, da nas satan poskuša prepričati, da nečesa bistvenega še nimamo: "Bosta kakor Bog ..." ter "Vse to ti bom dal, če ...". Toda Adam in Eva sta že bila kakor Bog, saj sta bila ustvarjena po Njegovi podobi in podobnosti. Kristus je že imel vse, saj je svet Očetov in ne satanov.
Kako hitro torej nasedemo našim zunanjim čutom, ki so lahko lačni, žejni in prazni in se prav zato zlahka pustijo prepričati, da nečesa nimajo. Toda mi vse bistveno ŽE IMAMO, saj smo sinovi in hčere, imamo Očeta in imamo odnos.

Kako močne so torej te tri drže, ki jih Kristus servira satanu ob vsaki skušnjavi, dokler ga ne pošlje stran: Poslušanje Besede, zaupanje v Boga ter služenje Bogu, kar pomeni dajanje ljudem.

Ker sem sin, lahko poslušam Besedo, ki mi kaže pot tudi, ko se slabo počutim, sem lačna, me boli glava in sem sitna (Jezus je bil skušan, ko je bil lačen in žejen in se res ni dobro počutil). Lahko zaupam, da se bo Bog razodel preko mene takrat, ko me skušnjava prepričuje, da se moram dokazati sama (Jezus naj bi se vrgel s templja). In lahko mu služim = podarjam drugim takrat, ko se mi zdi, da nimam ničesar in da si moram še vse pridobiti (Vse to ti dam, če ...). 

Poslušanje, zaupanje in dajanje. 

Svojo človeško naravo lahko živimo na način sinov, ki vedo, da zunanji čuti niso vse. Da je Resnica o nas globlja. Zato lahko poslušam, zaupam in dajem naprej. Naj nas tako te tri besede spremljajo ta post, posebej takrat, ko bomo tako ali drugače lačni, žejni in sitni.