sreda, 20. maj 2015

Ujetnik Duha

Torek 7. velikonočnega tedna

Tako se imenuje Pavel in to resnično je: ujetnik Duha. Popolnoma predan Njemu, ki ga v teh dneh še posebej kličemo naj pride. Pride in prenovi obličje zemlje, začne pa naj s prenovitvijo naših src.

Klicati Duha pomeni vedeti, da potrebujemo vodstvo, to pa posledično vodi v nujnost prisluškovanja. Včasih moramo biti dovolj v krizi, da nehamo voziti po svoje in raje prisluhnemo, toda vsi vemo, kaj je v nekem trenutku prav za nas. To resnico Gospod postavi v srce. Jo je pa težko vzeti zares. Včasih pa je v srcu resnično tema in dvom. Takrat Duh razsvetli ali pa preprosto moli v nas z neizrekljivimi vzdihi. Tisto, kar je prav.

On je tisti, ki je vselej naš zagovornik in pomočnik. Njemu se je torej Pavel pustil voditi do te mere, da se poimenuje njegov ujetnik. Popolnoma izročen volji Boga in tisti, ki mu v življenju nič več ne pomeni kakor dovršiti službo, ki jo je prejel od Gospoda Jezusa, da spriča blagovest o Božji milosti. 

Pavel je na točki poslavljanja. Tam, ko ostane samo še bistvo, vse odvečno odpade. In bistvo je poslušnost Svetemu Duhu, ki edini ve, kaj želi dovršiti v nas in preko nas. Pavel zaupa in svojim naroča, naj pazijo nase in na vso zaupano čredo. Zaupa Bogu in nauku njegove milosti, zato lahko veruje, da njegovo delo ni bilo zamanj. Nekdo drug bo začeto tudi dokončal. Pavel zna izpuščati, ker je nenehno živel v zavesti, da je Nekdo večji in vodi tudi mimo njega.

V evangelijih srečujemo Jezusovo velikoduhovniško molitev in z njo Jezusovo poslavljanje. Oba, Pavel in Jezus odhajata v notranjem miru, čeprav v veliki stiski nad tem, kar ju še čaka. Oba govorita o delu, ki sta ga prejela, da ga dokončata. Oba sta izvrševala prejeto poslanstvo, oba sta bila poslušna. In oba molita za svoje. Ujetnika Duha, peljana, kamor človek sam po sebi ne bi šel.

A prav ta isti Sveti Duh, ki vodi preko človeškega, lahko tudi edini osreči in srcu prinese polnost veselja. Globljega od stisk in težav tega sveta.

Naj zato v teh dneh nenehno doni molitev, da bi naša srca bila pripravljena sprejeti tako velikega Gosta in pripravljena na preobrazbo in na polnost.
Naj torej pride v nas Sveti Duh in naj s svojo navzočnostjo spopolni v nas svetišče svoje slave!





Ni komentarjev:

Objava komentarja