torek, 28. januar 2014


Biti z Njim v žlahti

2 Sam 6,12b-15.17-19
Ps 24
Mr 3,31-35

Bog je tako spoštljiv, da nikoli ne vdira. Vedno čaka, da se vrata odprejo z notranje - naše strani. Pusti, da je povabljen, a sam nikoli ne neha vabiti: "Dvignite vrata, svoje glave, dvignite se, starodavne duri, da vstopi kralj veličastva!"

Naše srce res večkrat spominja na velika, trda, škripajoča vrata, ki se le z muko odprejo Božjemu glasu. A zakaj, ko pa smo tako izgubljeni?

Je to takrat, ko pozabimo ali ne upamo več prisluhniti hrepenenju žejne zemlje? Kajti nori ritem dneva dela vse, da bi to hrepenenje utišali.

Ali je to zato, ker je naša podoba Boga kdaj resnično grozna? Kot da spuščamo vase nekoga, ki dela proti nam in naši sreči, nekoga, ki je daleč stran in sploh ne ve, kako nam je ... Ne vem koliko je to Bog naše krvne žlahte, naših prednikov.

In ko naposled prerastemo obe oviri, si moramo priznati, da si navkljub hrepenenju duše, kljub izčiščeni podobi, še vedno ne upamo z veseljem sprejeti Besedo. Bojimo se. Da bo Bog prevzel "komando". Da ne bomo več mi glavni, ampak On. Da nas Bog ne bo več "ubogal", ampak bo nas prosil, naj hodimo za njim, tam, kamor On hoče.

Je zato tako težko biti z Njim v žlahti? Biti njegova mama, sestra, brat? Biti tisti, ki sedi ob njegovih nogah in posluša, biti tisti "notri" in ne tisti, ki stojijo "zunaj".

Jezus danes močno poudari, kako pomembno se je roditi znova in v tem novem rojstvu izbrati, kateri žlahti pripradati. Tisti, ki je poznana, tradicionalna, "zunanja" in tam zato, ker vsi tako delajo, ali tistim, ki so se posebej, vsak zase odločili, da stopijo "notri", odprejo vrata, vstopijo v Odnos prepustijo vodilne niti Bogu.

Mi Boga vedno iščemo "zunaj", v resnici pa je tam, kjer ga nočemo, kjer se ga bojimo - znotraj nas, zato, da bi ga lahko poslušali in slišali. A nam vsak trenutek prepušča izbiro. David je skrinjo zaveze sprejel z radostnim vzklikanjem in donenjem tromb. Kaj pa mi?

Po krstu je Bog sicer na poseben način že v nas, in vendar spoštuje in umolkne, če vztrajamo, da bomo glasnejši. In stoji pred starodavnimi in zarjavelimi vrati srca in trka ... Da se sami odločimo ali ga želimo "notri" ali "zunaj". Da sami izberemo, koliko si upamo biti z Njim v žlahti.











Ni komentarjev:

Objava komentarja