torek, 30. junij 2015

Milost pride vedno za en korak naprej

Sveti Peter in Pavel

Ko izgubimo bistvo Odnosa, ko se odrežemo iz edinega pritoka življenja, postane naenkrat bistveno to, kaj mislijo drugi. Ko nehamo poslušati Besedo, začnemo ubogati pričakovanja in mnenja množic. To je dejstvo človeka, ki ni samozadosten, ampak je nenehno nekomu poslušen. Če ni Bogu, pa je skušnjavi.

Tako v prvem berilu srečamo Heroda, ki je po tem, ko je nasilno umoril Jakoba, videl, da je to Judom všeč, zato je dal zgrabiti še Petra. Človek, ki postane poslušen ljudem, izgubi cilj in prične druge uporabljati za svojo predstavo.

V evangeliju Jezus sprašuje učence, kaj o njem mislijo drugi? In naštevajo ... Nato pa usmeri k bistvu: "Kaj pa vi pravite, kdo sem?" Na tem odgovoru namreč zavisi ali živimo vero ali religioznost.
Ali je ta naš Bog neka približno poznana zgodovinska oseba, eden izmed prerokov ali je Kristus, Sin živega Boga?

Tisti, ki v Jezusu prizna in spozna živega Boga, lahko postane skala. Ne iz svoje moči, kajti iz svoje moči je tudi veliki apostol Peter bil le droben kamenček, ki je zatajil, v odnosu z Njim, kjer Beseda postane živa in nagovarjajoča, temelj in glavni steber, pa življenje slehernega postane Skala. Za Cerkev, za mnoge brate in sestre.

Še lepše pa je uvideti, da je spoznanje živega Boga milost in ne naš umski napor ali sposobnost intelekta.  "Blagor ti, Simon, Jonov sin, kajti meso in kri ti nista tega razodela, ampak moj oče, ki je v nebesih."

Ko Bog po milosti postane torej živi Bog našega življenja, lahko mirno živimo tudi preizkušnje. Peter, uklenjen v dve verigi in med dvema vojakoma, obsojen na smrt, ki naj bi ga čakala naslednje jutro, je spal.
To je vstali Peter, tisti, ki je Gospodu izročil vse, svojo slabost in svojo veličino, svoje zatajitve in svojo pripravljenost. "Gospod, ti vse veš ..." Bil je predan, prepuščen in izročen v Gospodove roke, zato je lahko sredi preizkušnje miren.
In enako velja za vsakega človeka, ki svoje življenje resnično prepusti Gospodu. Doživlja neko nesluteno gotovost in varnost, četudi sredi največje ječe.

Potem pa je še čudovit prehod iz teme v svetlobo, iz ječe na prostost, iz verig uklenjenosti in zasvojenosti v hojo na svojih nogah. Tista Petrova ječa predstavlja naše ječe. In Gospod tudi k nam prihaja in nas vodi v notranjo svobodo. Sredi zunanjih situacij na katere nimamo vedno vpliva.

Še dodatno sporočilo prihaja po tem odlomku. Človek, ki je svoje življenje predal Gospodu, lahko zaupa, živi svoj dan in mirno spi svojo noč. Ko pa pride Beseda, ki od nas želi dejavnost, ko pride Božje povabilo, ko pride Njegov obisk, tudi nam Gospod da vedeti, da je čas za dejanje. Da vedeti, kaj je potrebno storiti. Angel vodi Petra po korakih. Daje mu kratka, jasna navodila in le za en korak naprej. Tako je tudi v našem živlejnju. Tako deluje milost. Vedno za en korak naprej.
In blagor srcu, ki je odprto, svobodno in prosto, da lahko te vzgibe Besede sliši in izpolni. Korak za korakom.

Naj Marija, ki to dinamiko Duha zelo dobro pozna, prosi milosti za vse nas, da bi postali poslušni Gospodu, ki nas vedno želi peljati iz naših tem in ozkih pogledov v svetlobo in polnost Njegovega pogleda.


Ni komentarjev:

Objava komentarja