sreda, 20. marec 2019

Tri zdravila

Ponedeljek 2. postnega tedna

Dan 9,4b-10
Lk 6,36-38

V prvem berilu prerok Danijel pred Gospodom izliva vso zavest o krivdi in sramoti ljudstva, ki ni bilo zvesto Gospodu, temveč je grešilo, krivično ravnalo, bilo brezbožno, se upiralo ter odstopilo od Gospodovih zapovedi in pravic. 

Prizna, kako preko dolge zgodovine večkrat niso poslušali Gospodovih služabnikov in prerokov. Zato priznanje greha in zdravi sram ob tem.
O Gospod, rdečica sramu mora oblivati obličja nam, našim kraljem, knezom in očetom, ki smo grešili zoper tebe. 

Kako zdravilna je ta drža pred Gospodom! Drža, ki prav s priznanjem greha, priznava potrebnost Odrešenika. Evangelist Luka ga v današnjem evangeliju opisuje skritega v treh zdravilih.

Post, molitev, miloščina.

Post, ki je najprej v odsotnosti sojenja in obsojanja. Sebe in drugih. Ne sodite in ne boste sojeni: ne obsojajte in ne boste obsojeni.
Ob spoznanju, da so stvari šle narobe, nam je najtežje vzdržati v drži, ki ne išče krivca. V tisti praznini, ki jo zlo pusti za sabo, nas kar vleče, da bi ga poiskali. Ko so prenevarni zunaj nas, najdemo tiste notranje. Ali obratno.

Molitev, ker nas samo molitev odpira k Drugemu in nas, oblite z usmiljeno navzočnostjo Odrešenika, dela usmiljene. Bodite usmiljeni, kakor je tudi vaš Oče usmiljen.

Miloščina, ki je predvsem v tem, da drugemu odpuščamo. Da oproščamo in dajemo. Oproščajte in boste oproščeni; dajajte in se vam bo dalo. Kajti šele, ko imamo prazno naročje sebe in krivic, lahko v to prazno naročje prejmemo dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero.

S kakršno mero merimo, s tako se nam bo odmerilo. S kakršno mero priznamo svoje grehe in luknje, ki jih le-ti pustijo in teh lukenj ne polnimo s sodbami ali z lastnim strahom zase, s tako mero nam bo Oče odmeril in nasul svojih milosti. Te pa so čudovitejše od vsega!

Zato, o srečna krivda ...



Ni komentarjev:

Objava komentarja