Tudi danes prerok Ozej oznanja veliko obljubo Gospoda, ki pravi, da hoče obvezati in poviti rane, hoče prebivati sredi svojega ljudstva, kajti On bo prišel zanesljivo kakor jutranja zarja, prišel bo k nam kakor jesenski dež, kakor spomladni dež, ki zemljo ovlaži.
Kako? Tako kot zna samo On, z namenom, da nam dela dobro. Zato pa potrebuje srce, ki sprejme in želi sprejeti to dobro. Srce, ki se odpre Njemu in živi iz odnosa.
Farizej in cestninar - dve srci, ki hrepenita po isti stvari. Po objemu, opravičenju in sprejetju.
Cestninar si to svoje hrepenenje in potrebo upa priznati, farizej pa ne, zato bo samo prvi resnično stopil v pogovor z Gospodom, ki odpušča in daje milost. Ne bo se "šminkal" in ne bo belil, kar ni belo, ampak pride in pokaže svoje rdeče rane greha. Pride in pokaže, da nima ničesar, kar bi lahko dal Gospodu, razen teh svojih grehov. In te mu odpre. Razpre dlani in izroči to, kar je njegovo ter z razprtimi dlanmi sprejme to, kar je Gospodovo - odpuščanje.
Na drugi strani pa farizej ne upa v odnos z Gospodom, ampak raje ostane v odnosu s samim seboj. To ga neizbežno žene v primerjanje. Dokler si namreč človek ne prizna, da sam ne more, bo poskušal na vse načine premagati soseda. Ker ne začenja iz vertikalnega Odnosa, ampak horizontalnega, ob sebi potrebuje slabše, poražene, nepopolne. Da bi sam izpadel boljši, zmagovalec, popoln...
Kako naporno je tako živeti!
Zato farizej ne okusi lepote odpuščanja. Ne, ker mu ga Gospod ne bi hotel dati, ampak ker v njegovem srcu še ni potrebe zanj.
Farizej tako iz templja odhaja sam in prazen, cestninar pa objet in najden. Ker si je upal srečati Odrešenika, ker Mu je upal izročiti svoje uboštvo in prejeti Njegovo bogastvo odpuščanja.
V teh dneh, ko zakrament spovedi ni možen, je toliko bolj vesela novica, da nas Oče pričakuje tudi izven tega zakramenta, da nas sliši, da ve vse in komaj čaka, da tudi sami upamo stopiti predenj in odpreti svoje srce. In On, ki vidi v srce in hrepeni po tem, da ga napolni z odpuščajočo ljubeznijo, bo srcu odgovoril.
Da bomo tudi mi v te dni odhajali opravičeni, najdeni in objeti!
Ni komentarjev:
Objavite komentar