Včeraj smo ob Mariji in angelu Gabrijelu razmišljali o naši temeljni drži, ki je sprejemanje. To je temelj naše vere. Danes pa že srečamo njeno nasprotje - človeka, ki hoče grabiti in držati v rokah.
"Pojdi, stopi dol! Kajti tvoje ljudstvo, ki si ga izpeljal iz egiptovske dežele, ravna hudobno", reče Bog Mojzesu na gori Sion. To izraelsko ljudstvo se je naveličalo čakati tega skrivnostnega Boga, ki ima svoj čas, svoj način, svoje skrivnostno obličje, naveličali so se sprejemati, zato so se odločili, da zagrabijo sami. Naredili so si torej ulito tele, mu darovali in ga častili, nato pa živeli naprej, kakor so sami hoteli. Izdelali so si boga, ki se ga je dalo držati v rokah, kontrolirati in nositi, kamor, kadar in kakor so hoteli oni sami.
Obvladovati je tako izraz človekovega protagonizma in čisto nasprotje drže sprejemanja, znotraj katere se edino lahko razodeva pravi in resnični Gospod.
Podobno držo srečamo tudi v evangeliju pri Judih, ki ne sprejmejo Kristusa, ker ni prišel v svojem imenu, ker ne dela za slavo in "všečke" ljudi, ampak prihaja v imenu Očeta, ki mu edini daje pričevanje.
Ker pa je to pričevanje skrivnostno, povezano tudi z zavračanjem, nesprejetostjo, bolečino, skritostjo, se Judje uprejo. Hočejo drugačnega Mesija, takega, ki bi sprejemal slavo ljudi in ne iskal slave Boga, ki vidi na skrivno.
Na kateri strani smo pa mi?
Na strani tistih, ki upajo ponižno čakati in sprejemati način razodevanja Gospoda, Božjega Jagnjeta, ki ima svoj čas in svoj način ali med tistimi, ki se naveličajo in rečejo: "Dovolj je, vzemimo stvari v svoje roke"? Smo na strani odprtega in sprejemajočega naročja Marije, v kateri se tiho in nežno tke Življenje, ker ni iskala časti od drugih, ampak je sprejela čast edinega, Boga samega ali na strani stegnjene roke, ki grabi in izdeluje svoja božanstva, po svoji podobi in svoji všečnosti?
Na strani tistih, ki upajo ponižno čakati in sprejemati način razodevanja Gospoda, Božjega Jagnjeta, ki ima svoj čas in svoj način ali med tistimi, ki se naveličajo in rečejo: "Dovolj je, vzemimo stvari v svoje roke"? Smo na strani odprtega in sprejemajočega naročja Marije, v kateri se tiho in nežno tke Življenje, ker ni iskala časti od drugih, ampak je sprejela čast edinega, Boga samega ali na strani stegnjene roke, ki grabi in izdeluje svoja božanstva, po svoji podobi in svoji všečnosti?
Smo na strani reševanja sebe ali dajanja življenja za druge?
To križišče in ta odločitev bosta nenehno del našega srca in naših izbir.
Ni komentarjev:
Objavite komentar