Danes Gospod preko svoje Besede kliče: "Poslušajte me!" Tako pomembno in tako pozabljeno dejanje.
"Vzemite besede s seboj in vrnite se h Gospodu," spodbuja prerok Ozej.
Psalmist govori o tem, da je slišal jezik, ki ga ni poznal. Jezik Gospoda, ki oznanja toliko lepote:
"Njegove rame sem oprostil bremena,
njegove roke so odložile košaro,
v stiski si klical in sem te rešil."
V evangeliju beremo prvo zapoved, ki je: "Poslušaj, Izrael ..."
Poslušanje torej. Tako pomemben je ta čas, ki nas kliče, da se ustavimo tudi notranje, umirimo in prisluhnemo, da utišamo svoje glasove in glasove sveta, da odložimo stiske in skrbi v naročje Gospoda ter prisluhnemo ... Besedi, nežnemu šepetu, tihemu čakanju Tistega, ki govori.
In kaj govori danes?
Po preroku Ozeju:
"Ozdravil bom njih zablodo, rad jih bom ljubil. Kakor rosa bom Izraelu, cvetel bo kakor lilija, poganjal bo korenine kakor na Libanonu; njegove veje se bodo široko razprostirale, veličasten bo kakor oljka in njegov vonj bo kakor vonj kadila."
Po psalmistu:
"Moje ljudstvo, sliši, opominjal te bom, Izrael, da bi me vendar poslušal!
O da bi me moje ljudstvo poslušalo,
da bi Izrael hodil po mojih potih;
hranil bi ga z najboljšo pšenico,
nasičeval bi ga z medom iz skale."
Po evangeliju:
"Poslušaj, Izrael, Gospod je naš Bog, edini Gospod. Ljubi torej Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vsem mišljenjem in vso močjo ter ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe."
Ljubiti pomeni najprej pustiti, da me On ljubi, ker prav po tem to Božje srce hrepeni, ta okušena Ljubezen pa potem v srcu človeka spontano izzove nov odgovor ljubezni: do Njega, do sebe ter do bratov. Ali lahko katerikoli virus to prepreči?
Razen človeške trme, arogantnosti in samovolje, noben.
Naj bo torej v teh dneh glavna Beseda in ne strah, izročenost in ne trma; da bodo naša srca nasičena z dobro in krepko hrano, da bodo kakor dišeča in cvetoča narava, ki se prebuja ...
Potrebno je le prisluhniti Šepetu in v tem prisluškovanju tudi ostajati ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar