četrtek, 23. april 2020

Dvoboj teme in luči

Sreda 2. velikonočnega tedna

Luč je prišla na svet, da bi nihče ne živel v temi, ampak v resnici.
Še naprej ostajamo v tem močnem nočnem dialogu med Jezusom in Nikodemom. Sredi noči govori Luč, ki je Jezus sam. In razodeva neizmerno Očetovo ljubezen, ki je tako zelo ljubil svet, da je nanj poslal svojega Sina, da bi se vsak, kdor vanj veruje, rešil.

Poslal ga je v temo sveta. Kot luč, da bi vse pritegnil k sebi. Prišel je, da bi svet rešil in ne obsodil. Toda svet se je sam obsodil s tem, da je prišla luč na svet, pa so ljudje bolj vzljubili temo ko luč, zakaj njihova dela so bila hudobna. 

Vsak, kdor dela hudo, sovraži luč in ne hodi k luči, da bi se ne spričala njegova dela. Tisti, ki krade in laže, naredi to ponoči, v temi, na skrivnem, stran od oči, da ga nihče ne bi videl. Tako deluje tudi skušnjava v našem srcu; ostati hoče neopazna, skrita, medtem ko v naših srcih plete pajčevino laži, v katero se prvi ujamemo mi sami.

Jezus nadaljuje: "Kdor pa vrši resnico, pride k luči, da se njegova dela razodenejo, ker so storjena v Bogu." 

On je Resnica in samo kdor je v Njem, je v resnici. Zanimivo, da Jezus luč povezuje neposredno z resnico. Koliko je resnice v nas, toliko je tudi luči, kolikor je laži, toliko je teme. Vsak zase najbolje  ve, koliko laži se poslužuje, da bi rešil sebe in se skril. Beseda danes sveti kot močna Luč prav na to področje.

Resnica torej. Ko skrbimo zanjo, četudi je kdaj težka, se približamo Luči.

Všeč mi je prispodoba ječe, ki jo srečamo v prvem berilu. Apostole je ločina saducejev, polna zavisti - polna teme torej - vrgla v mestno ječo. Niso prenesli njihove luči, zato so jih vrgli v temo, da jih ne bi dalje vznemirjali. Ker tema ne prenese luči, luč pa obratno, celo v temo prinese luč. Ker je močnejša!
Luč torej zmaga, angel jih popelje ponovno v tempelj, kjer naj oznanjajo resnico, besede resnice in življenja. Zanimivo, bilo je zgodaj zjutraj, ob jutranjem svitu. 

Ko so služabniki šli ponje v ječo, je bila ta prazna. Velikim duhovnikom in poveljnikom tempeljske straže so sporočili besede, ki bi morale biti tako zelo resnične za vsakega kristjana:
"Ječo smo našli z vso varnostjo zaprto in stražnike stoječe pri vratih; ko smo pa odprli, nismo v njej našli nikogar. "

Drugi ti lahko pripravijo še tako veliko temo, še tako močno zastraženo ječo krivic, zla, laži, svet nas lahko zapre v še tako gosto pajčevino laži, kristjan ostaja svoboden. Sredi zla ostaja luč, ki je nobena tema ne more zmagati ali ujeti.
Apostolov ni bilo v primežu laži, tema jih ni mogla zadržati, kajti Resnica, ki so jo oznanjali, je bila močnejša. Luč je posvetila celo v najgostejšo temo in ta ji je morala priznati prvenstvo.

Naj bo tako tudi v nas in povsod kamor pridemo!


Ni komentarjev:

Objava komentarja