Sreda 5. postnega tedna
V knjigi preroka Danijela gledamo tri mladeniče, ki so kljub ujetništvu, v katerem so, v sebi svobodni. Ostajajo trdni in jasni v izpovedi žive vere tj. živega odnosa v Boga živih in ne Boga mrtvih.
Močna je ta njihova izjava, polna svobode sredi groženj: "Naš Bog, ki ga častimo, nas more osvoboditi, in rešiti iz goreče, razbeljene peči in iz tvoje roke, o kralj. Če pa tega ne bo storil, vedi, o kralj, da tvojega boga ne bomo častili, ne molili zlate podobe, ki si jo postavil."
In so končali v peči, močno razbeljeni. Toda tudi v sredo plamenov, tudi v sredo bolečih življenjskih preizkušenj, ko realnost peče in žge, vstopa Sin človekov in nas spomni na svobodo, ki smo jo prejeli s krstom. Razvezani mladeniči, ki skupaj s četrtim, ki je videti kakor Božji sin, prosto hodijo sredi ognja, so simbol tega, kar je Kristus naredil s svojo veliko nočjo, ko se je spustil v pred pekel, po z grehom zvezano človeštvo in ga osvobodil. Dvignil nas je iz te razbeljene peči osame in smrti ter nas razvezane in svobodne vrnil v življenje.
V evangeliju pa vidimo Jude, ki nikakor ne morejo vstopiti v to novo logiko svobode, ki jo prinaša Kristus. Mislijo, da so svobodni, toda njihov bog ni Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov, ni Bog živih, ampak mrtvih. Je bog, ki so ga oblikovali po svoji podobi, mu darovali in žrtvovali, nato pa živeli naprej kakor so hoteli in vendar še vedno ujeti v svoje grehe.
Vsakdo, ki dela greh, je suženj greha. Suženj ne ostane za vedno v hiši, sin ostane vedno. Če vas torej Sin osvobodi, boste zares svobodni.
Toda oni niso hoteli, ker so kakor Nabuhodonozor v stari zavezi mislili, da Boga že poznajo in mu celo služijo.
To je močno sporočilo za nas, ki pogostokrat opravimo le nekaj "pobožnih vaj" in "nekaj žrtvic", živimo pa naprej kakor sužnji in ujetniki lastnih ali tujih grehov. Sin pa prihaja, da bi nam razodel Resnico, ki je v tem, da nas je On našel in osvobodil sredi razbeljene peči, kamor je padlo neposlušno človeštvo. On nam je dal ta velik dar, ki smo ga poklicani samo sprejeti in živeti.
Naj bodo tudi ti dnevi priprave na to veliko noč Kristusa in nas samih, spoštljivo zrenje tega, kar On dela za nas. Mi lahko le hvaležno sprejemamo in v moči te prejete milosti tudi živimo kot svobodni. Četudi sredi "razbeljene peči" nevarnih razmer, v katerih se nahajamo.
Kajti svoboda, ki jo prinaša Sin, gre onkraj zunanjih ugodnih ali neugodnih situacij, onkraj naklonjenih ali nenaklonjenih dogodkov, pogledov ali srečanj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar