Bozje skrivnosti

17. nedelja med letom

Tudi današnjo nedeljo Gospod želi razodevati skrivnosti in lepote nebeškega kraljestva.
Kraljestvo je torej tisto, kar je pristno lepo, je zaklad in je biser. Obe besedi že sami po sebi ponazarjata nekaj dragocenega in pomembnega, kar razveseli tistega, ki to najde. Prilika o trgovcu celo piše o tem, da biseri niso bili katerikoli, ampak lepi.
Bog in vse, kar je njegovo, je torej lepo. 

Je pa vse Njegovo tudi skrivnostno. Zaklad je namreč skrit na njivi in ne položen nanjo. Biseri ne ležijo na mizi, ampak v posebnih za to namenjenih posodah. Je nekaj, kar vabi in vendar nekaj, kar potrebuje tudi naše korake pripravljenosti. Tudi prilike Gospod uporablja zato, da bi oznanil skrivnosti Kraljestva. Prilika je tista, ki pušča ogromno svobode, ki ne določa, ki ni takoj jasna, ampak ostaja kakor njiva, v kateri je skrit zaklad in samo tisti, ki to zasluti in po tem hrepeni, se ji bo pustil zajeti in osvojiti, dokler ne bo v njej našel sporočila. Koliko svobode nam torej pušča Gospod! Koliko spoštovanja! Kdor ima ušesa, naj posluša in kdor hoče, naj tudi sliši!

In še nekaj je pomembno. Zaklad je v zemlji, tam, kjer je temno, umazano, po dežju pa tudi blatno. Gospod nas večkrat čaka tam, kjer sami nočemo. S tem pa nam razodeva veličastni pomen skritega, podzemskega, tistega v našem življenju, kjer skorajda ne vzdržimo. In vendar samo tisti, ki vstopi k teminam korenin z Gospodom, bo videl in užival sadove luči!

Nadalje je nebeško kraljestvo tisto, ki hoče biti izbrano. Res je tisto, ki človeka najde, kajti človek, ki je odkril zaklad na njivi, ni storil nič posebnega. Prejel ga je v dar, pa vendar se je za ta dar moral odločiti. Moral je nekaj prodati in izpustiti, da je lahko kupil njivo in jo začel obdelovati. Pri obdelovanju pa ni naletel samo na zaklad, ampak zagotovo tudi na robidovje, osat, morda celo na ostanke kake "svetovne vojne". Taki so naši odnosi, taka je umetnost spoznavanja in odkrivanja sebe in drugih.
Tudi trgovcu z biseri je bil samo en biser razodet kot najlepši in vreden celega življenja. Kakor je dekletu en fant razodet tak in obratno. Zato je moral pustiti vse ostale in se odločiti za enega. v življenju se je potrebno odločati in od lepega bisera preiti k najlepšemu!

Še nadalje je res, da je nebeško kraljestvo čisti dar, hrepenenje po njem pa nas "priganja", da ga iščemo kakor trgovec. A medtem ko mi iščemo Njega, On najde nas. Zato je nebeško kraljestvo podobno tudi ribiški mreži, ki zajame ribe vseh vrst. Je podobno mreži te brezmejne ljubezni, ki osvoji.
Tistega, ki ga osvoji, pa tudi spremeni in preoblikuje, saj se v mnogih rečeh izpolnjujejo besede Pavla Rimljanom:"Njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu."

Ko Jezus razodene skrivnosti in lepoto Božjega delovanja, učence vpraša: "Ste razumeli vse to?" Pomembno je najprej spoznati okus Božjega, doživeti lepoto mrež, ki te najdejo v dobrem in slabem, v lepih in "škart" ribah, šele nato lahko pismouk postane učitelj nebeškega kraljestva.

Če se to ne zgodi in ni takega vrstnega reda tvegamo, da bi ostali pismouki, tisti, ki mislijo, da obvladajo Besedo. Mi pa smo poklicani, da se pustimo zajeti mreži Besede do te mere, da nas ona obvlada in preoblikuje v učence. Še več, v tiste, ki niso le odkrili zaklad, ampak so postali zaklad za druge! Kajti resnični učenec nebeškega kraljestva je tisti, ki iz svojega zaklada prinaša staro in novo.

In nebeško kraljestvo je nenazadnje tudi tisto, ki si želi človeka kot celoto, v starem in novem, s koreninami pa tudi listi in sadeži, s tem, kar je bil, kar je in kar postaja. Kajti Gospod vselej združuje in razširja. Človek omejuje in drobi, On pa išče, povezuje in tako skrivnostno vse ustvarja lepo in dobro!

Ko nas torej naslednjič kakor Salomona obišče Beseda Boga: "Prosi, kaj naj ti dam!", se ne bojmo prositi za milost, da bi nas Kraljestvo našlo in osvojilo, prositi za modrost in ponižnost, da bi znali vladati, tj.služiti tam in tistim, h katerim nas pošilja in postavlja Gospod.