"Boga je treba bolj ubogati ko ljudi."
To je stavek, ki ga Peter, poln Svetega Duha, pogumno izreče pred sinedrijem, ki jim je poskušal na vse načine groziti in preprečiti oznanjevanje. Apostoli pa so nasprotno, z vsako grožnjo in preizkušnjo postajali močnejši, prosojnejši za Besedo, vedno bolj naslonjeni na Duha in ne več nase. Bili so popolnoma predani in izročeni, kot taki pa neustavljivo pričevalni.
"Tisti, ki prihaja od zgoraj, je nad vsemi, kateri pa je z zemlje, je pozemeljski in govori pozemeljsko."
V prvi vrsti te besede veljajo za Jezusa samega, ki je kot Božji sin postal oznanjena Beseda. Toda kdorkoli sprejme Njega, tudi sam postane pričevalec, da Bog je.
Kdor pa je njegovo pričevanje sprejel, je potrdil, da je Bog resničen.
Tako zelo resničen, da se je v podobi Duha izlil v naša srca in postal prebivališče in svetišče Besede v nas samih. Kdorkoli mu prisluhne in da prednost, tako ne govori več zgolj pozemeljske besede, ampak Božje, tiste, ki mu jih narekuje Duh. Te Besede imajo moč spreobračati srca, vlivati moči, vračati upanje, ozdravljati hromost, odpirati ječe in spravljati ljudi ...
Kogar je namreč poslal Bog, govori Božje besede; kajti Bog ne daje Duha na mero.
Naj bodo naše besede resnično prežete z Besedo, da bomo tudi sami prinašali Nebeško kraljestvo, kamorkoli nas pripelje konkretnost naših življenj!
Ni komentarjev:
Objavite komentar