četrtek, 02. april 2020

Zvest tudi, ko se ne dogaja nič

četrtek 5.postnega tedna

Celo staro zavezo smo poklicani brati v viziji nove, v kateri se Kristus razodene kot dopolnitelj vseh Božjih obljub.
Abraham je prejel obljubo Boga, ki sklepa z njim zavezo in obljublja, da bo ostal zvesti Bog, tako njemu kot tudi vsemu njegovemu potomstvu.

"Sklenem svojo zavezo med seboj in teboj ter tvojim zarodom za teboj od roda do roda kot večno zavezo, da bom Bog tebi in tvojemu zarodu za teboj. Tebi in tvojemu zarodu za teboj bom dal deželo, ki v njej bivaš kot tujec, vso kanaansko deželo v večno posest in bom njihov Bog. Ti pa se drži moje zaveze, ti in tvoj zarod za teboj, od roda do roda."

V stari zavezi se je moral človek držati pravil, da bi vsaj malo ostal blizu Bogu. A četudi se je nenehno oddaljeval od njega, je Gospod ohranjal svojo zavezo in ostajal zvest. Do te mere, da je poslal svojega Sina, da bi v Njem lahko vstopili v novo zavezo, v kateri ne gre več za naš trud, ampak za sprejemanje. 
Kristus v evangeliju pravi: "Resnično, resnično, povem vam: Če kdo moj nauk spolni, vekomaj ne bo videl smrti."

Njegov nauk pa je ljubezen. Je sprejeti Njegovo ljubezen, se pustiti ljubiti in to ljubezen posredovati naprej. Tako preprosto in tako težko. Obljuba, ki jo je prejel Abraham, je dopolnjena v Kristusu, kajti z Njegovim prihodom, trpljenjem, smrtjo in vstajenjem, z njegovo veliko nočjo se je za nas zares odprla obljubljena dežela, v katero lahko živimo kot ljubljeni in osvobojeni. Tudi sredi zunanjih nevšečnosti.

Ni več na nas, da "seštevamo točke" pred Bogom, da si "kupujemo" karkoli lepega, ampak da začnemo odkrivati, kje v našem življenju že je to lepo, za katerim se skriva obličje Očeta. Kje se razodeva Njegova skrb in bližina, kje se je obljuba, ki jo je položil v nas, že uresničila. To nam pomaga verovati, da bo ponovno poskrbel. kajti če je enkrat, bo spet.

Ob evangeliju, ki kliče k zaupanju v Boga, ki je lepota, se tudi del nas upre in bi tudi sami kdaj kot Judje pograbili kamne in jih vrgli v kogarkoli že, samo da utišamo ta klic po lepoti, ki že je med nami! Toda On ostaja zvest. Tudi ko se zdi, da se "ne dogaja nič". Morda pa nas obiskuje in ponuja svoje Kraljestvo prav na način, ki ga ne pričakujemo, tam, kjer se marsikomu te dni zdi "brez veze, dolgočasno in nič posebnega". Doma torej!



Ni komentarjev:

Objavite komentar