Začelo se je ...

1. postna nedelja

Začelo se je tam, v raju, kjer kača ni več prenesla lepote in sijaja človeka, oblečenega v Božje veličastvo. In je začela sikati ... Kakor nekoč, tako tudi danes. Kakor Evi, tako Jezusu v puščavi, tako nam v vsakdanu. Hudič ni originalen, zato se ponavlja, ne more ustvariti nič novega, zato obrača na glavo vse lepo in sveto, kar je ustvaril Bog Oče. Ne more se sprijazniti z lepoto in dostojanstvom človeka, zato prihaja z zavistjo. Svoje taktike ni spremenil vse do danes, zato je dinamiko zla modro vsaj malo spoznati.

- Skušnjava torej pride in se infiltrira v dobro, pride namreč z resnico in jo preplete z lažjo. Hudič tako ne začne s tem, da Boga ni, temveč s tem, da ta Bog ni Oče, ki bi poskrbel, ampak ljubosumen človekov tekmec, ob katerem mora človek poskrbeti zase sam.

- Skušnjava tudi pride in uporabi jezik tistega, h kateremu pride. Ko Jezus nanjo odgovarja z Besedo, tudi skušnjava naposled prevzame jezik Besede. Iztrga jo iz konteksta in ji spremeni pomen. Satan manipulira z Božjo besedo, jo uporablja in sprevrača njen pomen. Pride in človeku polaska v njegovem jeziku, na tisto temo, na katero je človek občutljiv, občjublja tisto, kar dejansko ne more dati, ko pa dobi človekovo privolitev, zagrabi, vzame, sleče in odide.

- In zanimivo, vedno pride skozi uho. Najprej prišepne misel ali rodi čustvo, ki vodi v določeno misel, šele potem sledi dejanje. Kača spregovori najrej na uho, potem Eva vidi, šele nato stegne roko.

Po enem človeku je torej na svet prišel greh, po grehu smrt, ta pa je zavladala nad vsemi ljudmi. Na to je prišla postava, ki pa greha ni odpravila, temveč ga le "izmerila" in določila, kako velik je posamezen prestopek. Človek zaradi postave ni nehal biti v prestopku in po njej ni mogel biti ozdravljen neposlušnosti. Potrebno je bilo torej Zdravilo, Jezus Kristus, ki v poslušnosti vrne človeku milostni dar občestva.

To zdravilo je prav tako prišlo skozi uho. Marija je namreč spočela najprej preko poslušanja. Glas angela je prišel skozi uho tako, kakor je skozi uho nekoč prišel glas kače. In kakor je greh spočet preko poslušanja skušnjave, je tudi milost spočeta preko poslušanja Glasu Boga.

"Z milostnim darom pa ni tako kakor s prestopkom," zatrjuje Pavel v pismu Rimljanom. Kakor bi nas želel zares prepričati v to, kar govori, nenehno ponavlja, kako je milost močnejša od greha, kako je greh sicer resnično zavladal nad svetom, vendar gre milost dlje.

Obenem pa nam naslednja Pavlova trditev pove o grehu še nekaj več:
"Sodba, ki je izhajala iz enega, se je povzpela v obsodbo, medtem ko se je milost, ki je prišla po mnogih, iztekla v opravičenje."

Skušnjava torej poskuša človeka najprej iztrgati iz odnosa, ga osamiti in prepričati, da tam ni Očeta, ki bo poskrbel, da tam ni odnosa, ki daje varnost. Čisto vsaka hudičeva zanka se začne z dvomom v Boga in dvomom v človekovo dostojanstvo: "Ali je Bog res rekel, da ne smeta jesti z nobenega drevesa v vrtu?" In še naprej: "Če si Božji sin, reci ... če si Božji sin, se vrzi .."

1) Glas kače najprej vodi v greh individualizma, v greh verovanja laži, da je človek sam svoj gospodar, saj odnosa ni. Na to struno igra sleherna skušnjava. Človeka poskuša prepričati, da je sam in da mora zato kamen spremeniti v kruh. Svoje delo (kamen) zamenjati za Odnos, ki se hrani iz Besede (kruh). Prepričuje ga, da se mora samouresničiti in kaj je boljšega kakor delo, ki postane središče življenja, bog, religija in kruh obenem. Tam je človek resnično iztrgan iz Odnosa in prestavljen v svet produktiovnosti, ki maši, ne more pa zapolniti prostora, ki ga sleherni potrebuje za odnose. Jezus se tej skušnjavi upre s tem, da se postavi v Odnos.

2) Skušnjava tudi prepričuje, da se mora človek dokazati in preveriti svojo vrednost, saj mu je sicer ne bo dal nihče. V veličino dostojanstva Božjega otroštva vnaša dvom, zato namiguje, da se je potrebno "vreči s templja", metati ven iz množice, opozarjati nase in se pustiti nositi na rokah ljudi. Edino tako naj bi človek dobil svojo vrednost. Jezusov odgovor pokaže, kako tisti, ki ve, da je Božji sin/ hči, ne potrebuje preverjanja lastne vrednosti, ampak lahko služi drugim.

3) In nenazadnje gre skušnjava na človekovo ogroženost. Potem ko ga prepriča, da je sam in ogrožen, zaigra na struno človekove nujnosti po vsemogočnosti, po tem, da bi vladal, posedoval, gospodaril, upravljal, imel moč. Bolj kot je človek sam in prestrašen v sebi, bolj mora vladati in ukazovati drugim, bolj mora posedovati in grabiti lastnino, ki pa mu naposled uide iz rok in ga vrže v suženjstvo, ki je diametralno nasprotje služenju. 
Jezus se temu upre z dostojanstvom svobode, ki je poslušna in zato ne rabi suženjstva, temveč lahko služi Očetu.

Začel se je torej 40 dnevni post čiščenja in urejanja, razločevanja in odločanja, da bi naposled naša ušesa ločevala Glas od sikanja in izbirala resnico, ločevala skušnjavo od Obljube in izbirala odnos, ločevala laž od resnice in izbirala dostojanstvo otrok, ki imajo Očeta in zato lahko iz suženjstva hlapčevanja in grabljenja po moči in oblasti, preidejo v svobodo in poslušnost služenja Gospodu. V tem je namreč človekova slava.

Naj bo torej milost v teh dneh še obilnejša!