ponedeljek, 4. maj 2020

Kar je Bog očistil, tega ti ne imej za omadeževano!

Ponedeljek 4. velikonočnega časa

Danes se nadaljuje ta čudovit opis dobrega Pastirja, ki mu gori srce za vsakega od nas, ne le za kristjane, ampak tudi za vse, ki niso "iz tega hleva". Za vse je prišel, da bi vsem bil Pastir in varuh duš.

Kako pomenljivo je tako prvo berilo, kjer beremo o zagovoru Petra pred kristjani iz Judovstva, ki so ga napadali zaradi obiska poganske hiše. Toda Peter je le ubogal in poslušal Tistega, ki ga je klical.
"Če je torej Bog dal isti dar njim kakor nam, ki smo sprejeli vero v Gospoda Jezusa Kristusa, kdo sem bil jaz, da bi bil mogel Bogu braniti?" 

Kako močne besede človeka, ki resnično ni iskal sebe, ni iskal varnosti in se ni izgovarjal na "navade". Bil je odprt Duhu in ta ga je klical onkraj predstav, ki so jih imeli prvi kristjani. Mislili so namreč, da je odrešenje le za ljudi iz postave in ne tudi za pogane. Toda Duh preseneti: "Kar je Bog očistil, tega ti ne imej za omadeževano!"

Kaj je danes po naših merilih izven "pravovernih" ograd in imenujemo "omadeževano"? V resnici pa nas prav tja kliče in vabi Duh? Koliko odnosov, del in koliko delov našega vsakdanjega življenja in konkretnosti smo poimenovali za omadeževane ali bolje rečeno "premalo svete"? Kajti prav tiste najbolj preproste vsakdanje stvari so za Gospoda posvečene! Najmanjša dejanja ljubezni so zanj vredna našega časa, ovrednotenja in veselja, kajti tam se je Bog namenil izlit svoje darove.

Kdo smo torej mi, da bi Bogu določali, katere reči so svete in katere ne? On sam želi vstopiti v čisto vse predele, tudi najbolj temačne, da bi jih očistil, ozdravil in posvetil.

Zato je prišel Kristus, najčudovitejši obraz Očeta in nam pokazal svojo zastonjsko ljubezen, ki ne išče "popolnih", ampak izbira "potrebne".

Zato me Oče ljubi, ker dam svoje življenje, da ga zopet prejmem. Nihče mi ga ne more vzeti, ampak ga jaz dam sam od sebe. Oblast imam, da ga dam, in oblast imam, da ga zopet vzamem. To naročilo sem prejel od svojega Očeta.

In to naročilo svobode smo prejeli tudi mi - oblast, da se podarimo ali zadržimo zase, oblast da odpustimo ali zamerimo, da se odpremo ljudem ali se zapremo.

Vsak od nas mora izbrati. In to večkrat ...




Ni komentarjev:

Objavite komentar