In kakor bi Gospod ne bil še dovolj jasen, nam danes ponovno spregovori o nujnosti svobode, da se lahko rodi.
Pred nas postavlja kralja Davida, ki mirno prebiva v svoji palači. In ne vzdrži, da ne bi nič naredil za Gospoda. Tako težko je vzdržati, da Gospod dela za nas. Tako pade v klasičen aktivizem, kjer je potrebno vsaj nekaj narediti Bogu, vsaj nekaj. Seveda dobi zelo sveto idejo - zidanje templja. Tako sveto, da premoti celo preroka Natana, ki ga spodbudi, naj stori vse, kar je v njegovem srcu.
Oba premoti svetost ideje, in oba pozabita, da morda te ideje, četudi je sveta, Gospod sploh ni prosil!!
Mi tako radi delamo milijon stvari za Boga ne da bi mu enkrat prisluhnili ali je to sploh tisto, kar od nas pričakuje in nas prosi. Ni tako enostavno najti Božjo voljo. In narobe je, ko to Božjo voljo nalepimo na vsako našo idejo, ki nam paše, po vrhu pa še zgleda sveta.
V nedeljo smo brali, kako nam je Gospod pripravil telo. Žrtev in daritev ni hotel, nam pa je pripravil telo, da bi izpolnili Njegovo voljo. Z vsem, kar smo. Ni torej več čas, da sami ugibamo in opravljamo "žrtve", dobra dela, ampak da se v ponižnosti in iskrenosti postavimo pred te jaslice in prisluhnemo, kam nas On pošilja. Kaj On želi od nas.
In odgovor nas bo morda presenetil.
"Mi boš mar ti zidal hišo? Gospod ti oznanja, da ti bo Gospod sezidal hišo."
Kako težko je sprejeti Gospodovo Besedo! Ji verjeti. Kako težko je nehati iskati svoje pomembnosti in vrednosti v delu, četudi dobrem, ampak znati prisluhniti Gospodu. Pustiti, da On sam da ime našemu otroku - poslanstvu.
Se odpovedati imenovanju po tem, kar se nam zdi logično (Zaharija), ampak sprejeti novost Boga (Janez).
Nehati postavljati hišo Gospodu, ampak pustiti, da nas On sam povede tja, kamor nas On sam potrebuje.
Se odpovedati aktivizmu, ki je v tem času glavni namišljeni razlog, da se ne usedemo in utihnemo, ter tvegati in pustiti, da se nam Gospod sam razodene.
Ni komentarjev:
Objavite komentar