Danes beremo o Zabulonovi in Neftalijevi deželi, ki je ob potu k morju in je označena tudi kot poganska Galileja.
In kdo od nas bi si upal reči, da ta zemlja ni tudi v njem? Kdo bi upal trditi, da tudi sam ne živi ob morju, ki s svojimi temačnimi globinami ostaja prispodoba zla in ob katerem se mora nenehno odločati za izbiro dobrega ali zla? Kdo si upa trditi, da v njem ni vsaj dela zemlje, ki bi jo mirno lahko označil za pogansko, brez vere, brez Odnosa, uporno in trdovratno? Nihče!
Prav vsi smo ta Zabulonova in Neftalijeva dežela in vsem nam je oznanjena vesela vest: "Ljudstvo, ki je hodilo v temi, je zagledalo veliko luč, nad prebivalci v deželi smrtne sence je zasijala svetloba." Besede, ki jih beremo tisto sveto noč Gospodovega rojstva! Besede, ki v vsem tem času postajajo konkretnost v življenju vsakega, ki to Besedo sprejme.
Vsako prerokbo, ki je Gospod izrekel v stari zavezi, jo je v novi tudi izpolnil. Besede, ki jih polaga v usta preroka Izaija, se do potankosti izpolnjujejo v evangeliju. Tako je tudi v našem življenju. Gospod v srce vsakega polaga obljubo, polaga Besede upanja in navzočnosti, polaga besede Luči. In v življenju vsakega pride čas, ko Gospod postaja zelo konkreten, čas, ko prične svoje obljube izpolnjevati. Sicer drugače, kot smo si predstavljali in vsekakor v drugačnem času, kot smo sprva mislili, vendar jih izpolni, kajti On ne vara!
Ko pa se ta konkretnost začne dogajati, ko Beseda vnašem življenju išče "meso in kri", se zgodi to, kar Matej opisuje v današnjem evangeliju. Gospod kliče. Hodi po vsakdanu obrežja, na meji med kopnim in morjem, tam, kjer rase "pšenica in ljulka", tam, kjer se človek bori med lepim in zlim, kjer raste in pada. Tam vstopa Gospod. Ne v kak sterilen prostor "presvetega občutja", ampak v boj vsakdana.
Kliče brate. In kliče jih v bratstvo, ki bo še večje. Ne ločuje tistega, kar je dobro, ampak dobro združuje in pretvarja v še večje dobro. In ločuje tisto, kar mora biti ločeno. Ne loči torej brata, loči pa brata od očeta, kakor se morata na pravi način tudi zakonca ločiti od svoje primarne družine, da bi lahkobila rodovitnain kakor mor vsak tako ali drugače "iz svoje dežele", da mu Gospod lahko pokaže Obljubljeno deželo. Zato je modrost v življenju prepoznati, kaj je tisto, kar je potrebno izpustiti ter pustiti na obrežju starega in kaj je tisto, kar je doro vzeti s seboj. In kdorkoli Besedi iskreno prisluhne, prejme odgovor, kajti Gospod je jasen.
On torej prihaja v to Zabulonovo in Neftalijevo deželo kot izpolnitev obljube. Prihaja in sence spreminja v svetlobo, prihaja in kliče, da bi se spreobrnili, kajti približalo se je nebeško kraljestvo. Prihaja k morju in kliče, da se od morja obrnemo k Njemu, od zla obrnemo k luči, od temin greha k tistemu, ki hodi po morju in kopnem, ker je gospodar nad obojim. Tam, z Njim v središču, se zgodi nebeško kraljestvo.
Kliče nas torej skupaj in v bratstvo, kjer je vsak poklican, da se spozna kot Kristusov. Ne Pavlov ne Apolov in ne Kefov, kajti med seboj smo le bratje, temveč kot Kristusov, kajti en je Učitelj. In samo toliko, kolikor smo Njegovi, zmoremo biti skupaj kot bratje, ki ne tekmujejo, si ne zavidajo, ne iščejo grdega, ne terorizirajo z jeziki, ne ustvarjajo razprtij, ampak zmorejo stopiti skupaj, prisluhniti drug drugemu, iskreno spregovoriti in v ponižni drži pred Gospodom tudi SKUPAJ razločevati, kaj Gospod hoče in kam kliče. Kristus namreč ni razdeljen, zato nas skupaj kliče v novo držo bivanja.
Tako, samo tako bomo zmogli v svojem življenju in življenju brata videti čudovite izpolnitve obljub Gospoda, videti in okusiti nebeško kraljestvo med nami, spoznati in okusiti pogansko Galilejo, nad katero ni več smrtne sence, temveč svetloba upanja, tolažbe in veselja. Kajti jarem bremen ločin in razdeljenosti, razprtij in nesoglasij je premagan, palica na hrbtu in šiba priganjačev je zlomljena. In to ne samo med kristjani različnih veroizpovedi, ampak tudi med nami, katoličani samimi.
Zato: "Blagor tistemu, ki dela za mir." Ne samo teh osem dni molitve za edinost in ne samo navzven, ampak vsak dan in vsak trenutek, v sleherni konkretnosti svojih odnosov. Tak bo imenovan blažen!
Ni komentarjev:
Objavite komentar