Danes nas Božja beseda že v prvem berilu kliče, da se brezkompromisno odločimo za dobro. Neizmerno usmiljenje Boga naj nam bo spodbuda k novemu življenju in ne razlog, da ostajamo ujetniki starega. Zato ne govori: "Grešil sem, in kaj se mi je zgodilo?" temveč se spreobrni h Gospodu in ne zavlačuj od dneva do dneva!
Sirahova knjiga nas tako že uvede v evangelij, kjer je glasnost spodbude za dobro, še močnejša.
Jezus tu močno obsodi dela, ki pohujšujejo katerega Njegovih malih, ki verujejo vanj. Bolje bi bilo, če bi človeku, ki pohujšuje, obesili mlinski kamen na vrat in ga vrgli v morje. Jezus z grehom ne sklepa kompromisov, temveč ga jasno razkrinka in loči od človeka, ki pa se mora sam odločiti ali tudi sprejme dobro, ki mu je ponujeno, pa četudi skrito samo v kozarec podarjene vode!
Beseda danes prav "kriči", da tudi mi vstopimo v držo razmejevanja, razločevanja in odločanja.
Če te tvoja roka pohujšuje, jo odsekaj; bolje je zate, da prideš z eno roko v življenje, kakor da bi imel dve roki, pa bi prišel v pekel, v neugasljivi ogenj. Če te tvoja noga pohujšuje, jo odsekaj ...
In če te tvoje misli pohujšujejo, jih odsekaj!
Potrebno je razločevanje duhov, potem pa jasno odločanje za dobro ter zavrnitev hudega. Tu ni nežnosti, tu je na vrsti jasnost.
Evangelij je poln usmiljenja, nežnosti in sočutja, pri razkrinkanju "zamaskiranega" in pretkanega zla, pa Jezus vselej nastopi odločno. To je ogenj odločnosti, ki osoli!
Vsakdo mora namreč biti soljen z ognjem.
Ogenj je tisti, ki požge vse odvečno, požge greh in vse, kar človeka maže, ponižuje ter mu jemlje življenje.
Pri tem lahko in mora človek sodelovati s svojim odločanjem. Tam je okus soli.
Zato: "Imejte sol v sebi in živite med seboj v miru."
Ni komentarjev:
Objavite komentar