Ti si Peter - skala in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala.
Močna obljuba, ki jo tisti dan v Cezareji Filipovi sliši Peter potem, ko Jezusa prepozna za Odrešenika in Božjega Sina.
Nemogoče je, da bi Peter sam, iz svoje človeške narave to ugotovil, saj je človeška narava na vse zmožna gledati le skozi tisto, kar sama pozna. Zato pride najdlje do tega, da je Jezus Janez Krstnik, morda Elija, morda Jeremija ali kdo izmed prerokov, izmed tistih torej, ki so jih poznali.
Potrebno je življenje po Duhu (prim. Rim 8,11), da se lahko rodi novost in človeško srce prepozna Kristusa. To je milost. Ni sad napora, ni sad Petrove modrosti, saj je toliko odlomkov njegovih "padcev" in pričujejo kvečjemu nasprotno. Oče je tisti, ki se je Petru odločil podariti svojega Duha, mu razodeti Resnico in ga izbrati za tistega, ki bo Peter - skala.
Peter je torej močen toliko, kolikor je naslonjen na Skalo, ki je Kristus in ne Peter. Temeljna skala Cerkve je torej Kristus. Naslonjen Nanj, deležen Njegovega Duha, pa tako tudi ta Jonov sin postane močen. Zato je Cerkev vse do danes toliko sveta kolikor sloni na Kristusu in toliko grešna kolikor nasede zgolj človeški miselnosti.
Ker pa je Kristus nepremagljiv, je taka tudi njegova Cerkev. Smo pa vsi odgovorni zanjo, zato je še kako pomembno, da si vsak kristjan dovoli pasti na pašnikih dobre paše, se pusti voditi po pravih potih in uživa hrano, ki dušo poživlja in jo vodi k vodam počitka (Ps 23). Edino tako bomo vsi dišali po Pastirju in opravljali poslanstvo, ki nam je zaupano v Cerkvi.
Pastite torej Božjo čredo, ki je pri vas, in pazite nanjo, ne prisiljeno, temveč prostovoljno, kakor hoče Bog. In Ko se prikaže najvišji Pastir, boste prejeli neminljivi venec slave.
Ni komentarjev:
Objavite komentar