Modrost dviga svoje sinove (...)
Pomeni, da ti sinovi tudi padajo in jih zato dviga. Ne obsoja, ampak dviga.
Sprejema te, ki jo iščejo. Kdor jo ljubi, ga nasiti z radostjo. Kdor se nje drži, doseže slavo in ga Gospod blagoslavlja, kamorkoli gre. Kateri njej služijo, služijo Svetemu, in kateri njo ljubijo, jih ljubi Gospod.
Modrost je torej tista, ki srce napolnjuje z veseljem in uravnava pota ljudi.
Zato blagor, ko po njej hrepenimo in jo iščemo. Takrat pride naravnost k nam in nas razveseli ter razodene svoje skrivnosti.
Tako nas k njenemu iskanju spodbuja Sirahova knjiga.
V devetem poglavju Markovega evangelija pa nadaljujemo pot z utelešeno Modrostjo, ki je Kristus sam. On je torej tista Modrost, ki je poiskala človeka in se mu približala v upanju, da jo bo sprejel in še naprej iskal. Ta Modrost je potrpežljiva in širokega dosega.
Ko namreč apostol Janez naznani Učeniku, da so nekomu branili izganjati hude duhove, ker ni hodil z njimi, jih je ustavil in pokazal, kako je odrešenje namenjeno širše od radija, do koder sega naš pogled.
Kdor ni proti nam, je za nas, četudi ne hodi z nami in ni v istih skupinah kot mi, a iskreno ljubi Kristusa. Tak ostaja Njegova luč in samo skupaj smo poklicani delati nekaj lepega. Zato je modrost tudi v iskrenem veselju nad dejstvom, da je Sveti Duh našel prostor v enem od bratov in po njem rojeva sadove za Kraljestvo.
Današnja Beseda je tako klic k veselju nad drugim, ki je rodoviten!
Ni komentarjev:
Objavite komentar