Hoja za Kristusom ali kariera?

Sreda 8.tedna med letom

Današnji evangelij v vsej dramatičnosti razkriva tisto, kar se skriva v namenu srca. Veliko ljudi je hodilo za Jezusom in evangelist Marko poudarja, da so se bali in se Jezusu čudili. Bili so namreč na poti v Jeruzalem.
Kako pogost pojav. Kolikokrat, ko se Bogu pustimo zares voditi, se prične čudenje. Čudenje nad njegovimi potmi, ki večkrat niso na zemljevidu naših predstav in zamisli.

In Jezus nadaljuje: »Glejte, v Jeruzalem gremo, in Sin človekov bo izdan velikim duhovnikom in pismoukom; in obsodili ga bodo na smrt in ga izročili nevernikom;  zasramovali ga bodo in vanj pljuvali in ga bičali ter umorili; in po treh dneh bo vstal.« 

S tem pove statusni znak vsega, kar je Božje. Kajti vse, kar je zaznamovano z Ljubeznijo, je križano, mora biti izročeno, mora umreti, nemalokrat biti poteptano, a vselej tudi vstane. Bolj kot kristjane preganjajo, več jih je, bolj kot je Božje napadano, bolj se širi in krepi. Ponovno logika Boga, ki daje takrat, ko zlo misli, da jemlje in zmaguje.

Jezus je torej napovedal, kaj pomeni hoditi za njim, mi pa tako kakor Zebedejeva sinova, ne slišimo in nadaljujemo s svojo verzijo, v kateri se razkrivajo nameni srca.
Jakob in Janez sta želela imeti položaj, biti pomembna in ustvariti kariero. Zanjo sta bila pripravljena narediti vse, tudi hoditi za Jezusom, piti njegov kelih in biti krščena z njegovim krstom. Vse, da bi le imela veljavo, moč in oblast.

Če prevedemo - koliko kristjanov, duhovnikov, laikov je danes pripravljenih hoditi za Jezusom na način karirerizma. Kdo bo bolj pomemben, kdo bo imel višje točke pri škofu, boljše mnenje ljudi, kdo bo v Cerkvi nekaj veljal, kdo bo uspel doseči, da bodo samo slišali zanj in že ga bodo množice iskale in pozdravljale. Za to smo pripravljeni tudi pretrpeti to, kar napoveduje Jezus. Pripravljeni smo dati življenje. In vendar, smo izgubili bistvo in popolnoma zgrešili smer. Zarili v nulo!

Jezus je vedel, da sta "Jakob in Janez" v nas pripravljena narediti vse, da bi le bili bolj pomembni kakor ostali, vsaj v nečem. In tukaj Jezus, ki je bil ob napovedi trpljenja popolnoma preslišan, pokliče učence skupaj in začne znova: »Veste, da ti, ki veljajo ljudstvom za vladarje, nad njimi gospodujejo in da si prvaki lastijo oblast nad njimi. Med vami pa naj ne bo tako; ampak kdor koli med vami hoče biti velik, bodi vaš strežnik; in kdor koli med vami hoče biti prvi, bodi vsem služabnik. Zakaj tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi on stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.«

Hoja za Jezusom ni delanje kariere, ni tekma za to, kdo bo lepše urejen, kdo bo lepše izpadel in bolj pametno povedal. Ne, hoja za Jezusom je odpoved karieri. Pomeni pa sprejeti zakon ljubezni, ki gre raje korak nazaj, umolkne, prisluhne, da le ne bi koga pohodila in spregledala. To je ljubezen, ki zapušča svoje in sliši Drugega, ki se pusti najti in se pusti voditi Ljubezni, ki ne bo razumljena, ki bo morala umreti, da bi lahko vstala.

Za Boga je kariera v izpuščanju in izgubljanju oblasti, nadzora in moči nad drugimi, da bi jih končno lahko slišali in v njih našli brata.

In kakor pravi modri Sirah v prvem berilu, hoče Gospod ponovno obnoviti znamenja in ponoviti čudovita dela, v nas in po nas. Vendar za to potrebuje učence, ki so pripravljeni hoditi za Jezusom na način služenja in ne karierizma.