Prihod Svetega Duha, močno pričakovanega in neznanega gosta, o katerem so učenci veliko slišali, a še ne razumeli. Na današnji dan se spominjamo dneva zelo konkretne izkušnje Svetega Duha. Prišel je nenadoma. Kakor presenečenje. Navdihi Duha prihajajo vedno nenadoma, ko pa padejo na pripravljen teren, omehčan z molitvijo, okrepljen s skupnostjo, se zgodi svež prepih, ta tako potrebna svežina.
Sveti Duh pride v obliki plamena, pride kot tisti, ki vžiga, poraja novo, prinaša gorečnost, zakuri tam, kjer je nehalo goreti. Je eden in celovit, a se daje vsakemu posamično in zelo osebno.
Sveti Duh vselej združuje. Tisto, kar je nezdružljivo in obnavlja, kar je satan (gr. diabolo), ki razdvojuje, raztrgal. In Duh prihaja tudi kot tisti, ki daje dar jezikov.
Pogovor, dialog, zmožnost pogovarjanja je osnova za vsak lep, globok in pristen odnos. Brez tega ostajamo osamljeni, nerazumljeni in ločeni drug od drugega.To dela greh, Duh pa prihaja, da bi združil in razvezal neme jezike. Dal sposobnost, da bi govorili in razumeli jezik drug drugega.
Vsi še predobro vemo, kako resnično vsak od nas govori svoj jezik, četudi "po slovensko". Tako težko se je včasih pravilno slišati in pravilno izraziti. In tudi ko se nam zdi, da smo našli prave besede, je pred nami nekdo, ki jih razume in sliši popolnoma drugače, kot so bile mišljene. Bliže kot smo si, hitreje in močneje se to lahko zgodi. Kako potreben je torej ta dar jezikov, dar, da bi pravilno slišali svoje najbližje in dar, da bi se vsakemu znali približati v njemu razumljivem jeziku.
To je dar Svetega Duha. Tudi On prihaja k vsakemu od nas v njem razumljivem jeziku. In prihaja z darom, ki ni nikoli za posameznika, ampak za skupnost. On končuje strankarstva, sovraštva, prepirljivosti, razprtije in nevoščljivosti. Ker prihaja z ljubeznijo, veseljem, mirom, blagostjo, krotkostjo, samoobvladanjem.
A Sveti Duh ni čarobna paličica, kot ga pogosto obravnavamo, ni čarovnik, ki ga pokličemo in bo ozdravil vse, naredil vse, spremenil vse. Sveti Duh prihaja vedno, a prihaja, da bi našel razpoložljivo srce, prihaja, da bi sodeloval s človekom. Jezus pravi: "Ko pride Tolažnik, ki vam ga bom poslal od Očeta, Duh resnice, ki izhaja od Očeta, bo on pričeval o meni; in tudi vi pričujete ..."
On pričuje, a v sodelovanju s tem, kar je našega. Sveti Duh prihaja, da bi se združil s tem, kar je čoveškega, se v to povezal, s tem prepletel in to tudi posvetil. Potrebuje vključenost zemeljskega, da se lahko zgodi sinergija, združitev Božjega in človeškega. Kakor v Mariji, kakor pri zakoncih, ki soustvarjajo novo življenje, kakor pri tolikih ženah in možeh, ki so se pustili voditi Duhu in iz svojega življenja naredili nekaj čudovitega.
In za to je čas vedno, kajti binkoštni dan ni samo danes. Gospod se je odločil nenehno prihajati k nam, odločil se je prebivati v nas prav preko Svetega Duha, izlitega v naša srca. Ta šum, ki pride nenadoma, se nenehno dogaja v človeškem srcu, Sveti Duh nenehno nagovarja in daje vzpodbude dobrega, a le pripravljeno srce ga zazna in samo ponižno srce nanj tudi odgovori.
Naj torej prihaja med nas, v naše odnose in v naša življenja ta Duh, ki oživlja, združuje, sestavlja, razodeva, zdravi, zaliva, osvobaja, tolaži, krepi, prepiha, daje svežino in posvečuje, da bi iz naših človeških, zemeljskih in grešnih strun nastala čudovita melodija Duha. Za Boga in za ta svet.
Ni komentarjev:
Objavite komentar