Življenje dam zate

Torek velikega tedna

Napravil je moja usta kakor oster meč ...(Iz 49,2)

Resnično, resnično, povem vam; eden izmed vas me bo izdal (Jn 13,21).

Ali obstajajo še težje besede, obstaja ostrejši meč kakor izdajstvo prijatelja, tistega, s katerim si skupaj lomil kruh, delil življenje, telo, sanje, zavezo?

Ostre so te besede. Tako ostre, da sovpadajo z nočjo, ki je vladala zunaj. Pravzaprav je ta gornja izba edina luč v tej noči, ki je dobila svojo uro! Učenci se vznemirijo. Mir in običajnost pashalne večerje zarežejo ostre besede Kristusa. In vendar učenci nočejo verjeti. Preslišali so že 3-kratno napoved trpljenja, smrti in vstajenja, sedaj jim Jezus sam pokaže izdajatelja in vendar ostajajo v svojih razlagah. Kako težko nam je slišati, česar nočemo.

Tako nemočni se počutimo, ko nam stvari uhajajo iz rok. Jezus je učencem vedno pogosteje kalil mir ustaljenosti in intime, ki so jo imeli z Njim. In kaj ob tem naredimo mi?

Del nas bo nemo zrl in opazoval. To je večina učencev, ki so bili z Jezusom.
Nekaterim je dana milost, da se v stiski in negotovosti kakor Janez naslonijo na prsi Gospoda ter se zaupljivo privijejo na Srce, ki edino pozna pot.
Nekateri pa poskušajo stvari vzeti v svoje roke. Ti so Peter. Njegove želje so velike in nameni srca iskreni. Toda Peter je potreboval razočaranje lastnih idej, da je nekoč pozneje, brate utrdil v veri.

Kako milostno je bilo za Petra, ko je tisto noč izkusil, da mu ni potrebno biti Bog, da se mu ni potrebno dokazovati, ampak je lahko to, kar je. Peter, ki raste. Ni mu potrebno prehitevati samega sebe, ker se ne da, ni potrebno trgati sadu, ko je zelen. Potreben je čas, potrebna je velika noč in nekoč, pozneje, je tudi Peter lahko izpolnil obljubo, ki jo je iskreno nosil v srcu: "Življenje dam zate."

Če zakonca nista najprej pripeta na Življenje, ne moreta dajati življenja drug drugemu. Če človek ni najprej pripet na Ljubezen, ne more biti med tistimi, ki dajejo.

Preden torej sami lahko postanemo daritev, je potrebno ponižno sprejemanje Življenja, ki se kakor transfuzija pretaka po nas. Samo v tej moči lahko ljubimo drug drugega. Do konca.