ponedeljek, 23. marec 2020

Pojdi, tvoj sin živi!

Ponedeljek 4.postnega tedna

Kraljevi uradnik mu pravi: "Gospod, stopi tja, preden moj otrok umrje!" Jezus mu reče: "Pojdi, tvoj sin živi." Mož je verjel besedi, ki mu jo je rekel Jezus, in je šel. 

In njegov sin je ozdravel ter živi. Kako kratko in močno sporočilo.
Pri vsaki maši molimo: "Gospod, reci le besedo in ozdravljena bo moja duša!"
Reci le Besedo in živel bom!

Katera je ta ena Beseda, ki mi jo Gospod namenja danes, da ponovno zaživim, ljubim, hrepenim, sanjam, odpuščam, ustvarjam?

Vsakemu je poslana ta Beseda, Oče nikogar ne izpusti. Naj bo tako prav ob besedilih, ki nam jih Cerkev poklanja danes, priložnost, da srcu vrnemo hrepenenje. Hrepenenje po Življenju ter po polnosti Odnosa!

Kraljevi uradnik je bil najverjetneje naučen ukazovati in prejemati ukaze, toda pred Gospodom je bil preprosto oče. Oče svojega bolnega sina, za katerega je prehodil dolgo pot iz Kafarnauma v Kano. To je edino, kar je še lahko naredil zanj. In bil je ozdravljen njegov sin ter on sam, kajti odlomek se zaključi s tem, da je vsa njegova hiša začela verovati v Odrešenika.

Imeti odnos z Odrešenikom pa spremeni in ozdravi vse! Kajti ni več stvari, ki bi bila slepa ulica, ki bi bila usodna, ki ne bi imela dobrega epiloga. Vera nas ne čudežno obvaruje, nam pa da možnost novega življenja, na način tistih, ki vidijo onkraj...

In kot nas te dni Gospod po raznih prerokih opogumlja in spodbuja, nadaljuje tudi danes, po preroku Izaiju: "Glej, ustvarim novo nebo in novo zemljo, o prejšnjem ne bo spomina in ne pride več na misel, temveč veselite in radujte se na veke tega, kar ustvarim. "

On kliče k veselju in upanju, kajti Gospod je ustvarjalen tudi sredi stisk, ki pestijo človeštvo. On nenehno uporablja vse za to, da bi delal človeku dobro, da bi ustvarjal blaginjo. Gospod je utelešeni Bog, zato vstopa v našo realnost, tako kakršna je, ter iz nje, kot vso zgodovino odrešenja, oblikuje nekaj novega, dobrega, nekaj blagega za človeka, ki ga ljubi.

Naloga nas kristjanov je tako v tem času še nujnejša, saj smo poklicani ostajati otroci luči, tisti, ki se v celoti odprejo Očetu, tisti, ki vedo, da so kakor uradnikov sin, ki je brez Besede mrtev, v Odnosu pa oživi in prejme novo moč.

On se hoče tudi ali še posebno v teh časih razodevati prav po naših telesih in življenjih, če bomo le dali prednost Odnosu in z Njim upali ter obujali razbito upanje mnogih! Ne daje nam čudežnih rešitev, daje pa nam polnost življenja in obljubo novega, ki nastaja prav skozi temine časa.

"Pojdi torej, kajti tvoj sin, tvoja duša živi!"



Ni komentarjev:

Objava komentarja