sobota, 28. junij 2014

Skrivnost Petra in Pavla

Praznik svetega Petra in Pavla

Prav je, da se ob praznikih in veliki količini kadil v naših cerkvah spomnimo, kaj pravzaprav praznujemo.
Danes se spominjamo prvakov apostolov, dveh mož, ki sta upala biti resnična Jezusova učenca z neomajnim zaupanjem sredi preganjanj in stisk. Kjer ni kadila …

Današnja Božja beseda Petra prikazuje v času, ko se je kralj Herod nekoliko poigraval z ljudmi, ki so vznemirjali s "tem Jezusom". Zanj je bila usmrtitev Jakoba zabava, užitek, ki je zahteval še višji odmerek. Tako se je v ječi znašel tudi Peter. Cerkev pa je zanj vztrajno molila k Bogu.

Za Petra, ki mu je bilo zaupano vodstvo Cerkve, se je, tako se je zdelo, odvijala zadnja noč pred usmrtitvijo. Lahko si samo predstavljamo neizmerno preizkušnjo vere.
In kot običajno, Gospod odgovori šele takrat, ko človeško gledano res ni več rešitve. Preprosto je ni. Vse poti so zaprte. Peter spi med dvema stražarjema, vklenjen je v dvojne verige, pred vrati pa stojita  dva vojaka.  Stvari so se torej zapletle do konca.
Situacija, ki je v takšni ali drugačni obliki poznana vsem.

In v ta, točno v ta nemogoči trenutek, vstopi Bog. Tik pred zdajci. Vstopi v najbolj temačno celico in jo oblije s svetlobo. Iznenada in brez naših zaslug. Angel Petra sune v bok, da ga prebudi.
Marsikdo bi zadnjo noč svojega življenja prebedel v skrbi in potu, Peter pa spi. To je vera. Vera, ki pripelje do vrha popolne predanosti in zaupanja v vodstvo Boga. To kaže Petrova celostna drža.
In ta drža je tako drugačna od tiste, ko je med zadnjo večerjo ves prepričan zatrjeval, kako je za Gospoda pripravljen dati življenje. Takrat je Boga še vedno hotel kupiti s svojo sposobnostjo. Hotel si ga je prislužiti.
Danes pa stoji pred nami kot mož, ki sredi stiske ostaja zaupljiv in predan. Prost je svojega in odprt za posege Milosti in njena navodila: "Hitro vstani!" V trenutku, ko vstane in Besedo vzame zares, verige popadajo z njega.
"Opaši se in priveži si sandale!" In stori tako. "Ogrni si plašč in pojdi za menoj!" Gre iz ječe in stopa za njim. 

Pustiti Bogu, da gre naprej, pustiti Milosti, da gre pred nami, je umetnost življenja! Takrat se brez našega napora dogajajo neverjetne reči.
Šla sta mimo prve in druge straže in prišla do železnih vrat, ki držé v mesto: ta so se jima odprla sama od sebe. Ko sta prišla ven in prehodila eno ulico, je angel nenadoma izginil.

Peter reče: "Zdaj vem, da je res!" 

Z Božjimi navdihi in posegi je velikokrat tako. V danem trenutku jih ne razumemo, zato nam samo vera in ponižnost dovolita, da jih izpolnimo in tudi njihovi milostni sadovi se velikokrat pokažejo kasneje.

Če je bila za Heroda vse skupaj le igra, zabava in tekma o tem, kdo je močnejši, pa za človeka z Božjimi očmi velja, da lahko v zlu, ki je krivično in nasilno, vidi kaplje mučeniške krvi, ki so dragocene in opažene, v Petrovi ječi pa priložnost, da spregovori sam Kristus. Tako kot vedno - z upanjem, z milostjo in dobro novico. 

In potem je tu še Pavel, mož, ki ve, v čigave roke izroča svoje življenje in v kom je vir njegovega upanja. Tudi on ve, da ni nič, v čemer je uspel, zgolj sad njegovih sposobnosti. On sam priznava in piše, kako je bil rešen iz levjega žrela takrat, ko je k njemu stopil Gospod in mu dal moč, da je oznanjevanje dopolnil. Takrat, ko se v polnosti zave, da sam ne zmore in da potrebuje Nekoga, zlo izgubi svojo moč. Takrat se ječe ponovno začnejo odpirati same od sebe.

To je skrivnost moči vseh ljudi resnične vere! Vseh tistih, ki so sprejeli izziv Kristusa, ki vsakega posebej sprašuje: "Kaj pa ti praviš, kdo sem?"

Da bi lahko dali odgovor na to vprašanje, je potrebno prestopiti iz religije, v kateri šteje, kaj pravijo in delajo drugi, v osebno vero, kjer je pomembno, kaj sam pravim o Njem.

Zato blagor nam, ko se bomo zavedali, da potrebujemo Njega kot Odrešenika, blagor nam, ko se bomo zavedali, da nam milosti in izhode iz ječ ne pokažeta lastna meso in kri, ampak naš Oče, ki je v nebesih. 


To je vera, ki jo danes častijo naša kadila in ki sta jo izpričala oba apostola. Pomembno je, da za vsem bliščem slovesnosti ne prezremo bistva, ki se skriva prav v drobnih vsakdanjih dejanjih vere v Besedo, ki zmore odpirati najtemnejše celice naših zaporov ter nas reševati iz najstrašnejših levjih žrel.



Ni komentarjev:

Objavite komentar