Prav je,
da se ob praznikih in veliki količini kadil v naših cerkvah spomnimo, kaj pravzaprav
praznujemo.
Danes se
spominjamo prvakov apostolov, dveh mož, ki sta upala biti resnična Jezusova
učenca z neomajnim zaupanjem sredi preganjanj in stisk. Kjer ni kadila …
Današnja
Božja beseda Petra prikazuje v času, ko se je kralj Herod nekoliko poigraval z
ljudmi, ki so vznemirjali s "tem Jezusom". Zanj je bila usmrtitev
Jakoba zabava, užitek, ki je zahteval še višji odmerek. Tako se je v ječi
znašel tudi Peter. Cerkev pa je zanj vztrajno molila k Bogu.
Za Petra,
ki mu je bilo zaupano vodstvo Cerkve, se je, tako se je zdelo, odvijala zadnja
noč pred usmrtitvijo. Lahko si samo predstavljamo neizmerno preizkušnjo vere.
In kot
običajno, Gospod odgovori šele takrat, ko človeško gledano res ni več rešitve.
Preprosto je ni. Vse poti so zaprte. Peter spi med dvema stražarjema,
vklenjen je v dvojne verige, pred vrati pa stojita dva vojaka. Stvari so se torej zapletle
do konca.
Situacija,
ki je v takšni ali drugačni obliki poznana vsem.
In v ta,
točno v ta nemogoči trenutek, vstopi Bog. Tik pred zdajci. Vstopi v najbolj
temačno celico in jo oblije s svetlobo. Iznenada in brez naših
zaslug. Angel Petra sune v bok, da ga prebudi.
Marsikdo
bi zadnjo noč svojega življenja prebedel v skrbi in potu, Peter pa spi. To je
vera. Vera, ki pripelje do vrha popolne predanosti in zaupanja v vodstvo Boga. To
kaže Petrova celostna drža.
In ta
drža je tako drugačna od tiste, ko je med zadnjo večerjo ves prepričan
zatrjeval, kako je za Gospoda pripravljen dati življenje. Takrat je Boga še
vedno hotel kupiti s svojo sposobnostjo. Hotel si ga je prislužiti.
Danes pa
stoji pred nami kot mož, ki sredi stiske ostaja zaupljiv in predan. Prost je
svojega in odprt za posege Milosti in njena navodila: "Hitro
vstani!" V trenutku, ko vstane in Besedo vzame zares, verige
popadajo z njega.
"Opaši
se in priveži si sandale!" In stori tako. "Ogrni si plašč in pojdi za
menoj!" Gre iz ječe in stopa za njim.
Pustiti
Bogu, da gre naprej, pustiti Milosti, da gre pred nami, je umetnost življenja!
Takrat se brez našega napora dogajajo neverjetne reči.
Šla
sta mimo prve in druge straže in prišla do železnih vrat, ki držé v mesto: ta
so se jima odprla sama od sebe. Ko sta prišla ven in prehodila eno ulico, je
angel nenadoma izginil.
Peter reče: "Zdaj
vem, da je res!"
Z Božjimi
navdihi in posegi je velikokrat tako. V danem trenutku jih ne razumemo, zato
nam samo vera in ponižnost dovolita, da jih izpolnimo in tudi njihovi milostni
sadovi se velikokrat pokažejo kasneje.
Če je
bila za Heroda vse skupaj le igra, zabava in tekma o tem, kdo je močnejši, pa
za človeka z Božjimi očmi velja, da lahko v zlu, ki je krivično in nasilno,
vidi kaplje mučeniške krvi, ki so dragocene in opažene, v Petrovi ječi pa
priložnost, da spregovori sam Kristus. Tako kot vedno - z upanjem, z milostjo
in dobro novico.
In potem
je tu še Pavel, mož, ki ve, v čigave roke izroča svoje življenje in v kom je
vir njegovega upanja. Tudi on ve, da ni nič, v čemer je uspel, zgolj sad
njegovih sposobnosti. On sam priznava in piše, kako je bil rešen iz
levjega žrela takrat, ko je k njemu stopil Gospod in mu dal moč, da je
oznanjevanje dopolnil. Takrat, ko se v polnosti zave, da sam ne zmore
in da potrebuje Nekoga, zlo izgubi svojo moč. Takrat se ječe ponovno začnejo
odpirati same od sebe.
To je
skrivnost moči vseh ljudi resnične vere! Vseh tistih, ki so sprejeli izziv
Kristusa, ki vsakega posebej sprašuje: "Kaj pa ti praviš, kdo
sem?"
Da bi
lahko dali odgovor na to vprašanje, je potrebno prestopiti iz religije, v
kateri šteje, kaj pravijo in delajo drugi, v osebno vero, kjer je pomembno, kaj
sam pravim o Njem.
Zato
blagor nam, ko se bomo zavedali, da potrebujemo Njega kot Odrešenika, blagor
nam, ko se bomo zavedali, da nam milosti in izhode iz ječ ne pokažeta lastna
meso in kri, ampak naš Oče, ki je v nebesih.
To je
vera, ki jo danes častijo naša kadila in ki sta jo izpričala oba apostola. Pomembno
je, da za vsem bliščem slovesnosti ne prezremo bistva, ki se skriva prav v
drobnih vsakdanjih dejanjih vere v Besedo, ki zmore odpirati najtemnejše celice
naših zaporov ter nas reševati iz najstrašnejših levjih žrel.
Ni komentarjev:
Objavite komentar