Shodnica, kraj mnogih razodetij Resnice ter skritih laži, prevar in iger. Tako tudi tokrat.
Jezus pride v soboto v shodnico po svoji navadi.
Bog vstopa v naše življenje tudi preko naših navad. Bog se infiltrira v človeštvo, ne da bi vzbujal pozornost. Pride, da bi na nenasilen način, vendar jasno in neposredno razodel Resnico, sebe samega. Pride, da bi človeka osvobodil in prebudil.
A tudi hudi duh vstopa tiho in prefinjeno, se infiltrira v človeško srce in ždi. Dokler ga Resnica ne iztiri. Tudi hudi duh uporablja naše navade, a ne zato, da bi nas kakor Bog preko njih osvobodil in nam dal okus, temveč zato, da bi nas v njih uspaval. Pismouki z vsem svojim učenjem, ki so se ga že navadili, niso kaj dosti vznemirjali hudega duha. Ta je nemoteno prebival v shodnici. Njihov nauk je bil moralističen, nauk, ki je uspaval in ni potreboval nobene spremembe, nobene notranje rasti.
Resnica pa je "nauk z oblastjo", pred njo se je potrebno odločiti, ker Resnica nujno vznemiri! Zahteva budnost in rast. Rasti pa se spontano upiramo, saj zahteva napor.
Ko se torej Resnica izgovori in pokaže, se mora srce odločiti. Kajti ob njej se v srcu prebudi vse, kar je že spalo na udomačenih navadah in lastnih prepričanjih. Upre se tisto, kar je v nas že zasedlo mesto Boga. Tisti deli, kjer smo našli ugodje v služenju sebi s tem, da smo Besedo zamenjali za besede, ki bi jih mi radi slišali.
Res, potreben je ta eksorcizem "kulta jaza", ki Bogu ne pusti sprememb. Zato Jezus zapove: "Umolkni in pojdi iz njega!"
Da bi človek lahko ponovno postal človek svobode, človek Očeta in ne sirota samega sebe.
Da bi človek ponovno zmogel stopiti v dialog z Drugim in slišati Besedo, pred njo umolkniti in ne ostajati suženj lastnih besed.
Jezus hoče srce človeka ponovno uglasiti na strune Resnice, po kateri je ustvarjeno in ki je v njem že zapisana.
V prvem berilu beremo, kako Bog od svojih prerokov pričakuje, da bodo ponižni pred Besedo ter jo neskrunjeno posredovali naprej. Pričakuje preroke, ki bodo dovolj svobodni, da bodo zmogli stopiti v dialog z Njim.
Nasprotno zlu, ki je sprva tiho, nato pa povzroča veliko hrupa, da bi se pokazalo, se tu ponovno razodene Božje delovanje, ki je tiho in skrivnostno, saj si Bog preroke izbira izmed ljudstva, "iz tvoje srede, izmed tvojih bratov,". Izbira si človeško nepopolnost in jo po krstni milosti stori za preroško. Vsak izmed nas je prerok! Prerok tistim, ki so mu zaupani.
Da bi pa drugemu res bili preroki, mora vsak skrbeti za to, kakor pravi apostol pavel Korinčanom: " kar je Gospodovo, kako bi ugajal Gospodu, da bi bil svet po telesu in po duhu."
Posvečeni v neposrednem odnosu z Gospodom, poročeni pa preko svojega sozakonca. Zakonca sta namreč poklicana, da si pomagati na poti do svetosti.
Vsak od nas pa se neodvisno od izbire poti, mora uglasiti na Resnico, se ji pustiti vznemiriti in prebuditi, da bi kot resnični prerok k njej vodil še druge.
Ni komentarjev:
Objavite komentar