četrtek, 23. januar 2014

1 Sam 18,6-9;19,1-7
Mr 3, 7-12


Moč jezika ...

... je velika!

To vidimo že v prvem berilu, ko se do Savla razleze petje in vriskanje: "Savel jih je pobil tisoč,
David pa deset tisoč." Govorice, da je David boljši, močnejši, pogumnejši, bolj zaslužen, v Savlu rodijo zavist.
Govorice rojevajo primerjanje, primerjanje zavist, zavist zle naklepe. In tračnice so speljane.
Nimam več bratov in sester, nimam več prijateljev, temveč tekmece, ki jih je potrebno prehiteti, premagati. In če ne gre drugače - tudi odstraniti.
Kakor da ponovno gledamo Heroda in njegov strah pred izgubo mesta.

Takrat je angel opozoril Jožefa naj se skupaj z materjo in otrokom umakne in skrije, dokler ne bo varno.
Davidu pa Bog pošlje dobrega prijatelja Jonatana, sina kralja Savla. Jonatan bi lahko šel po stopinjah svojega očeta in prav tako postal zavisten do Davida, saj je ogrozil prestolonasledstvo. A je raje ostal zvest sebi in njunemu prijateljstvu.
In tako kakor angel Jožefu, tudi Jonatan Davidu pravi: "Moj oče Savel ti streže po življenju. Zato, prosim, se varuj jutri!  Umakni se na skrivno mesto in se skrij! Jaz pa pojdem in bom stal zraven svojega očeta na polju, kjer boš ti, in bom govoril o tebi s svojim očetom. Kar bom zvedel, ti bom naznanil."

Blagoslov resničnega prijateljstva!

Jonatan je govoril dobro o Davidu,  se pred njegovim sovražnikom zavzel zanj in poudaril njegovo dobro plat. Ni bil konflikten, nasprotno, prinesel je mir. Kako zelo naši odnosi kličejo po takih prinašalcih miru. Po tem, da bi se znali blagoslavljati (lat.benedicere = dobro govoriti).

Potem pa nas Jezus pelje, kot običajno, še korak naprej in pokaže, kako ni niti vseeno, kdaj in kako govorimo. Četudi dobro. Kajti hudi duhovi so bili tudi verni, ga prepoznavali in priznavali: "Ti si božji Sin." Hoteli so ga razglašati. A ni to dobro? Saj potrebujemo oznanjevalcev ... Saj potrebujemo ljudi, ki govorijo o Bogu, ga kažejo in razglašajo ali ne?

In vendar Jezus pokaže, da ni vseeno kdaj, kako in če spregovoriti o Bogu in njegovih delih. Kakor bi nam želel reči, da je pomembno najprej prisluhniti, se uglasiti na Besedo, na glas Boga, šele nato govoriti in delati to, kar nas prosi On. In ne, kar sami mislimo, da bi bilo dobro.

Nekoč sem slišala, kako je vsak človek poklican delati in govoriti dobro. Kristjan pa je poklican delati in govoriti tisto, kar ga prosi Bog. Za to pa je pomembno prej prisluhniti. Da naše besede ne bi bile več prazne in zgolj govorice, ampak polne Resnice.



Ni komentarjev:

Objava komentarja