Ponedeljek

1 Sam 15,16-23
Mr 2,18-22 

Novosti, ki strašijo 

 

Jezus je vedno poln novosti. Preseneča. Ko imamo svoje plane, gre On definitivno širše. Zavije še na desno in levo pa naj bo naša cesta še tako "preračunana" in ravna. In prav je tako. Ker prinaša novo vino in novo obleko. Nov stil. Ki se ga ustrašimo in hitro poskušamo skriti in prilagoditi na vse obstoječe sisteme.

Pa ne gre. On potrebuje nove mehove našega srca in nove obleke našega razuma.Da bi lahko sprejeli to, kar želi on spremeniti. Na boljše. On gre vedno naprej ...
 Želi si, da bi preobrazili svoje mišljenje in ga ne prilagajali na ta svet. Si upamo? 

 

Si upamo na življenje ne več gledati  kot na čas, poln truda in naporov, poln trpljenja (tako definicijo pogosto prejmemo od starejših generacij), ampak na čas izziva? Čas, ko smo poklicani v središče svojega življenja postaviti Ženina in dopustiti, da je naše življenje lahko tudi svatba? Svatba, na kateri ima glavno besedo Ženin.

In On ve, kaj je resnično dobro. Včasih Besede res ne slišimo in se zdi, da Ženina ni. Da so časi "posta". Včasih pa besedo dobro slišimo, a jo težko upoštevamo. Ker gre mimo naših predstav.

 

Tako, kakor je šla beseda Boga mimo predstav kralja Savla. A je bil po preroku opomnjen, da je Bogu dragocenejša poslušnost kakor posebni obredi in darovi.

Kajti Bog nam tako zelo želi dobro, da nam ne privošči odvečnih ovinkov na poti postajanje tega, kar resnično smo. Zato nas prosi, da bi ga poslušali in ne hodili po svoje. 

Tu pa je resnično potrebna preobrazba našega uma in srca, ki mislita, da vidita čisto, a pogostokrat ne ločita krpe od novega oblačila.