"Umolkni in pojdi ..."

Torek, 14.1.2014
1 Sam1,9-20
Mr1, 21-28

"Ne bo ti uspelo. Poglej, kakšen si. Totalno si zaril. Ti tega nisi sposoben narediti, drugi so veliko boljši in bolj usposobljeni ..." Taki in podobni stavki, ki se v nas prikradejo kot nečisti duh, nas večkrat zaustavljajo na poti življenja, nam vzamejo pogum in napolnijo z občutkom, da smo nevredni.

In k čemu nas vabi Jezus danes?

Da bi tudi mi upali razločevati duhove, prepoznavati, kaj je resnično Božji glas, kaj pa le skušnjava, ki ji z Njegovo močjo in oblastjo lahko ukažemo:"Umolkni in pojdi!"
Vsaki laži o lastni identiteti. Vsaki besedi, ki mori, ubija, deli (kar beseda hudič - diabolo - tudi pomeni).

In zanimivo, nečisti duh se oglasi takrat, ko se mu približa Dobro. Pred tem je bil prisoten, a tiho. Oglasi se takrat, ko se oglasi Beseda, ki je skušnjavi nasprotna. Beseda, ki nad tabo izgovarja popolnoma drugačno resnico: "Ti si moj ljubljeni, moja ljubljena!"

Povabljeni smo torej sprejeti oblast nad duhovi, ločevati besedo od Besede, vzeti resnico in zavrniti laž. To pa je dar milosti, za katerega lahko prosimo prav preko molitve.

V prvem berilu nam Ana pokaže moč, ki jo molitev premore. V svoji stiski se je zatekla h Gospodu, predenj izlila vso stisko in bolečino, a na koncu znala tudi zaupati in izpustiti. Vse je položila k Jezusovim nogam in zaupala. To je drža, ki nam večkrat zmanjka, drža, ko hočemo kljub nemogoči situaciji še vedno vse obvladati sami, sami nadzirati in usmerjati. Molimo, molimo ...a ne izpustimo iz svojih rok. In ravno s tem, ko bolečine ne izpustimo, preprečimo, da bi le-ta padla v Roke, ki jo resnično zmorejo preoblikovati.

In še ena drža Jezusa vznemirja do konca. V čem je on tako drugačen od farizjev?
Zdi se mi, da so farizeji podobni nam. Ali mi njim. Učijo, a tega ne živijo.
Jezus pa prihaja z novim naukom. Z oblastjo, ki pa je v tem, da ničesar ne izreče, česar ne bi tudi sam živel. On sam je poosebljena Beseda.
Da bi ga videli, slišali, otipali ... nato pa to vedno bolj postajali tudi sami.