1 Sam 24,3-21
Mr 3,13-19
Nato je šel na goro in poklical k sebi, katere je sam hotel, in so prišli k njemu.
Gospod nas je poklical, da bi bili Njegovi apostoli. Čisto vsi. Mladi, stari, vsi stanovi. Edini pogoj je privolitev, da vstopiš v Njegov proces. Poklical te je. Ker te je želel. Da bi bil del izvoljenega roda, kraljevskega duhovništva, svetega naroda, ljudstva za Božjo last (prim. 1Pt 2,9).
V evangeliju piše, da so tisti, ki jih je izvolil in poklical, prišli. Kaj pa ti?
Pomemben je tvoj odgovor. Pomembno je ali stopiš na pot ali ne. Ali obuješ "gojzarje" ali ne ...
Kajti ... da bi lahko bili njegovi pričevalci, nas najprej pelje na goro. Včasih nižjo, včasih pa kar v visokogorje. Vse z namenom, da bi bili z Njim in ga poslušali.
Šele nato nas pošilja v svet oznanjevat. Da bi bile naše besede odsev Besede in ne zgolj naše.
In še nekaj je pomembno v svetu: oblast nad hudimi duhovi. Zakaj? Da bi v moči Svetega Duha vedno razločevali duhove, ločili semena od pleve, prepoznali Njegove vzgibe od vzgibov hudiča, ki se tako rad oblači v "angela luči". In izbirali blagoslov. Ne prekletstvo, ampak blagoslov. Kajti oboje je položeno pred nas.
Opremil nas je, da bi vstopili v ta svet kot pričevalci. Kajti med tistimi naštetimi imeni je tudi tvoje!
Nekaterim je Jezus dodal svoj "nickname".
Simonu je dodal ime Peter. Z razlogom.
Jakobu in Jakobovemu bratu Janezu je dodal ime Boanerges - sinova groma. Najbrž z razlogom.
Juda si je dodal ime sam - izdajalec. Z razlogom.
Kaj pa ti? Katero ime ti dodaja Gospod? Ne ti sam, ampak Gospod. Z razlogom.
Smo tudi v tednu molitve za edinost kristjanov. Za začetek bi bilo dovolj že edinost katoličanov.
Zakaj je to tako težko živeti? Zakaj je toliko Judov v naših skupnostih? Toliko Savlov, ki preganjajo Davide, čeprav sta oba izvoljena? Toliko ljubosumja in zavisti, konfliktov in grenkobe?
A vsak od nas je pred temi ljudmi postavljen pred enako vprašanje, kot David. Umoriti, sejati zlo naprej, Ponižati in osramotiti drugega, ki je morda res bil krivičen do nas? Ali?
David je ponovno izbral Boga in v svoja usta spustil njegovo Besedo. Za ostalo je poskrbel Bog.
Je pa težko živeti z "nasprotniki" v isti skupnosti, v istem občestvu. Ko vsak rine v svojo stran. In tu je potrebna molitev.
Včasih pa pozabimo, da smo za druge tudi mi lahko Juda s priimkom izdajalec.
V končni fazi postajamo vsi izdajalci, ko ne prisluhnemo Besedi, ko ne vzdržimo najprej vzpona na goro samote srca in poslušanja, ampak hitimo brezglavo v svet, misleč, da delamo dobro. In govorimo, govorimo ...svoje besede. Delamo dobro ...ki nima efekta.
A Bog vztraja.
Da postanemo njegovi apostoli, da se usedemo k njegovim nogam in prisluhnemo, da upamo nato v svet z drugačno držo in besedo ter da na poti nenehno razločujemo Glas od glasov.
Ni komentarjev:
Objavite komentar