1 Sam 17,32-33.37.40-51
Mr 3,1-6
Pred Goljatom ...
Razlika med Goljatom in Davidom? Ogromna! Pa ne v velikosti njune postave, kar je bila sicer očitna neenakost, temveč v velikosti njunega zaupanja.
Goljat - močan, visok, nadut, aroganten, poln oklepov, mečev, ščitov in kopij ...
David - droben, zvedav, pogumen, odločen, prebrisan ...
Oba sta verjela vase in v svoje sposobnosti. Pri zanašanju na svoje lastne moči pa vsak ve, da so te omejene in kljub vsemu šibke, zato ne preostane drugega kot pomoč.
Razlika med njima pa je v tem, da je vsak od njiju to pomoč iskal drugje.
David je vse svoje sposobnosti, talente in omejitve naslonil na Boga. 100% je zaupal vanj, ki se za Izraelce bojuje. Vedel je, da v boj odhaja v imenu Boga. Prišlo je do ključne sinergije - Davidovih darov in Božjega posega, ki jih je David poznal že iz časa, ko je pasel drobnico in se pogosto zapletel v kremplje leva in medveda. Poznal je Boga in bil z njim v odnosu. Računal je nanj.
Na drugi strani pa stoji Goljat, navzven sicer močan, v sebi pa zgolj droben preplašen fantek, ki mu ne preostane drugega kot oklep in orožje. Ter arogantnost. To je edini dodatek, ki ga ima. Od vseh je ogrožen, od vseh napaden ...
Nasprotno pa je Davidu lahko vsak brat, ker se prepoznava kot sin.
Kaj pa mi? Komu smo kdaj podobni? Na koga se naslonimo, ko je pred nami naš Goljat? Naš življenjski izziv? Na Boga ali na to, da smo vredni toliko, kolikor so drugi poleg nas ponižani in ničvredni? In jih zato ponižujemo ...pa četudi z jezikom, ki je močno orožje.
Bog nas namreč vabi, da bi si upali sodelovati z Njim. Da bi upali zaupati v svoje sposobnosti in darove, a se v vsem nasloniti Nanj, ki edini daje moč. Šele v tej sinergiji je možna resnična zmaga. In Gospod ne rečuje z mečem in sulico.
A kljub temu vsakič, ko v svojem življenju želimo nekaj spremeniti, izboljšati in narediti korak naprej, se oglasijo Savli, ki pravijo:"Ne moreš iti proti temu Filistejcu, da bi se bojeval z njim. Kajti mladenič si še, on pa je vojak od svoje mladosti."
Ali pa se oglasijo farizeji v nas in napadajo vsako spremembo, vsak naš trud. Ter grejo in se posvetujejo s herodovci, ki so bili sicer njihovi nasprotniki, kako bi umorili vsako novost. Ob skupnem sovražniku se povežejo celo nasprotniki. Tako težko je včasih resnično spreobrnenje.
A Gospod vztraja:"Upaj si! Stopi v sredo! Iztegni roko!" On hoče ozdraviti vse hrome dele, vse preplašene in zamrznjene dele, ki nas ovirajo, da bi živeli polno.
In hoče, da gremo na pot. Danes je sreda! Jezusovo navodilo:"Stopi v sredo!", ki jo je slišal mož s suho roko, lahko razumemo tudi kot njegovo povabilo nam, da bi si upali zakorakati v to sredo! V jutrišnji četrtek ... in petek! V čisto vsak dan!
Z zaupanjem v prejete darove in njegovo Milost. Tako ni več potrebno, da bi nam upadlo srce pred še tako velikim Goljatom, kajti boj je tudi Gospodov ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar