Lk 14,25-33
Praznik velikega svetnika, Ignacija Loyolskega, umetnika duhovnega razločevanja. Tako ga običajno predstavljamo. A Ignacij je do tega prišel preko mnogih spustov. V svojem življenju je velikokrat zaril, grebel in iskal, se pustil večkrat zavesti in večkrat izkusiti žalost, ki jo puščajo prazne obljube hudega. Da je prišel do čistega izvira, kjer je znal vsaj nekoliko razločevati med glasom dobrega in hudega, se je moral sustiti skozi umazano zemljo lastnega srca. Večkrat si je moral umazati svoje roke.
Samo "umazana" duhovnost privede do izvira. Samo tista duhovnost, ki se ne boji človeškega, grešnega. To pomeni posnemati Kristusa! On je bil prvi, ki je pokazal na pomen spusta. Kdo se je bolj spustil kot Sin, ki je poznal Očetov objem, poznal je Dom, imel je svoje veličastno mesto, in se je spustil? Ne samo do človeka, ampak daleč pod njega. Spustil se je do tja, kamor nas je pripeljal greh. To pa ni blizu. Kajti greh nas je odpeljal daleč stran od resnice.
Vsi, ki nam Kristus nekaj pomeni, bi ga radi posnemali. A Jezus je jasen. Za njim ne morejo hoditi množice. Tem velikim množicam, ki so drle za njim, je zelo direktno povedal: "Če kdo pride k meni in ne sovraži svojega očeta in matere in žene in otrok in bratov in sester, vrh tega tudi svojega življenja, ne more biti moj učenec. 27 Kdor ne nosi svojega križa in ne hodi za menoj, ne more biti moj učenec."
Verjamem, da jih je veliko odšlo. Bog ni Bog za hec, ni tisti, ki bi bil na drugem ali tretjem mestu. Ne more biti. Ne more biti niti pred starši. In koliko mladih življenj ostane sterilnih in nerodovitnih prav zato, ker ostajajo starši glavni, tudi v prilaščanju otrok, tudi v svojih planih z njimi, tudi v tem, da jih uporabljajo za zapolnitev svojega neurejenega odnosa z možem ali ženo.
Kako pomembno je torej, da vsak od nas da Besedo Boga na prvo mesto. Tudi pred starše. Tudi, če so ti resnično svetniški. Še vedno ne morejo oni vedeti, kakšno je poslanstvo njihovih otrok. Še vedno so tudi starši tisti, ki jih Bog kliče, da ga postaviti pred svoje otroke. Poslušati Boga pomeni srečati Ljubezen. Srečati Ljubezen pa pomeni neposedovati. Ne posedovati otrok, ne posedovati karkoli.
Jezus govori o tem, da se vsak moder mož najprej usede in preračuna ali ima dovolj, da sezida stolp in da vsak kralj najprej preveri moč svoje vojske. Da ne bi ostal napol.Tu pa ne gre zgolj za človeško previdnost, ampak Jezus govori o veliki modrosti.
Ko se namreč ustavimo in preverimo, koliko smo sposobni sami, je to zelo dobro. Takrat nujno zaznamo svojo šibkost in omejenost. Nujno. Ko iskreno pogledamo sebe v vsej veličini, ki nam pripada, lahko odkrijemo, da brez Boga ne moremo ničesar storiti. To nas dela velike. To, da si upamo biti ljudje, ki smo odvisni.
Ko se torej usedemo in preračunamo, ko se zavemo svojih omejitev, smo pripravljeni na hojo za Gospodom. Zavemo se svojega uboštva. Takrat šele smo pripravljeni izpustiti svoj prav, izpustiti svoje načrte za vsako ceno in se prepustiti Njemu. Takrat, ko vemo, da naša vojska šteje samo "desettisoč ljudi", potrebujemo jih pa veliko več, smo pripravljeni vse izpustiti, se odpovedati vsemu, kar imamo, in postati učenci. Šele takrat.
Zato se je pomembno ustaviti, usesti in "preračunati".
Ni komentarjev:
Objavite komentar