(BB je na zgornji povezavi)
Marija, prelepo bitje ... prelepo, ker je znala vedno dati prostor Lepoti, da je žarela in sijala iz njene globine.
Njena maternica je bila vedno prosta za spočetje Besede, njeno srce je vedno znalo ohraniti Besedo in jo varovati, da je le-ta lahko rasla, se krepila in naposled rodila. Vsak dan znova. Z vsakim povabilom Boga znova.
Kajti njen "Zgodi se" se je zgodil res velikokrat. Njo bi lahko predstavili kot to drobno mesto Bestlehem - Efrata, o katerem piše prerok Miehej v prvem berilu. Majhen med Judovimi tisočnijami, a tako zelo središčen in veličasten. Ker je iz njega izšel on, ki naj vlada Izraelu.
Bila je ena od tisoče žena, v mestecu, ki skorajda ni bilo vredno, da se ga nariše na zemljevid. In prav te majhne stvari si Bog izbira za svoje odrešenjsko delo!
Vedno se Božje delo dogaja potiho in naskrivaj, veliko mesecev, včasih več kot devet, da se naposled lahko zagleda sad - droben, kot je drobno dete, ki nosi v sebi skrivnost Najsvtetejšega.
Marija je to vedela, zato se ji ni bilo potrebno nikoli "metati naprej", opozarjati nase, mahati z rokami. Nasprotno, vedela je, da je vsa njena moč v Gospodu. In vedela je, da bo Gospod poskrbel za stvari, za katere sama ni mogla. S tem, ko je Bogu izrekla svoj "da", še ni dobila zagotovila, da bo tam, ob njej tudi Jožef. Vedela je, da ga bo potrebovala, vedela je pa tudi, da lahko Gospodu izreče samo svoj "da" in ne tudi Jožefovega. Zato je zmogla zaupati in prepustiti Bogu, da izpelje tako, kakor zna le On.
Velika šola za nas, ki hočemo ob vsakem "da" vedeti najprej koristi in slabosti, celoten letni načrt in dobiti zagotovila, da se bo vse lepo izšlo. Marija je vedela, da je njena naloga to, kar ona zmore.
V tem je njena veličina. Znala je ločevati med tem, kar mora prepustiti Bogu in tem, kar mora storiti ona sama. In tega dvojega ni mešala. Njena naloga je bila, da se je vsa odprla Besedi in postala njena varuhinja.
Božja naloga je bila, da poskrbi za vse, kar je v svoji previdnosti vedel, da bo potrebovala Marija.
Tako naraven je naš Bog. Tako preprost in tako nevsiljiv želi ostati. Zato me vedno znova nagovori to neskončno naštevanje nepoznanih imen Jezusovega rodovnika v Matejevem evangeliju.
Da bi dojeli, kako se Božje vedno nežno preplete v človeško. Jezus je imel popolnoma človeške korenine in popolnoma grešne korenine. To je bila Njegova žlahta. V marsikaterem rodu nič kaj sveta.
Najde se kar nekaj imen, ki so znana po kakem posebno velikem grehu. A tudi velikem zaupanju v Boga. Tak primer je zagotovo kralj David in Urijeva žena. In vendar je Gospod tudi največji človeški greh uporabil za svojo zgodbo zveličanja. Nadaljeval je svoje delo odrešenja navkljub človeškim krivim črtam.
Mi se bojimo nepopolnosti, Gospod pa se boji, da bi se pred Njim delali popolne!
Ker takrat res ne more nič z nami.
Nasprotno pa vsako odprto srce, ki ve, da je grešno, a se obrne k Njemu, postane ta drobni Betlehem, po katerem lahko naredi svoje veliko delo!
Ni komentarjev:
Objavite komentar