(BB je na zgornji povezavi)
Danes, ko godujeta sv.Kozma in Damijan, zavetnika farmacevtov, ne morem mimo tega, da ne bi nekaj napisala :)
Beseda je, kot običajno spet živa, čudovita in direktna. Na trenutke pa kar malo strese. Mene je.
Vse ima svoj čas in vsak opravek ima svojo uro pod nebom.
In se zavedla, kako milostno je začeti živeti sedanji trenutek. Znati ujeti "čas Njegovega obiskanja" in prepoznati, kaj je to, kar moram narediti sedaj. Ne prej, kar je običajno iz strahu in nezaupanja in ne potem, kar je običajno iz krivde in zamujanja in časa, ki preganja.
Ne, modrost je v tem, da znamo v dnevu prepoznati, kateri opravek ima katero uro pod nebom. Da tako damo Bogu, kar je Božjega in cesarju, kar je cesarjevega.
Kontemplacija in akcija. Marija in Marta. Znati združevati oboje v pravem ravnovesju, pomeni delati obe zares sestri. Ne tekmici, ampak sestri.
Je čas rojstva in čas umiranja;
čas, da se sadi in čas, da se vsajeno izruva;
čas ubijanja in čas ozdravljanja,
čas podiranja in čas zidanja.
Je čas jokanja in čas smejanja,
čas žalovanja in čas plesanja.
Je čas za metanje kamenja in čas zbiranja kamenja,
čas objemanja in čas, ko se zdržiš objemanja.
Je čas pridobivanja in čas izgubljanja,
čas zbiranja in čas razmetavanja.
Je čas trganja in čas šivanja,
čas molčanja in čas govorjenja.
Je čas ljubezni in čas sovraštva,
čas vojne in čas miru.
Kako resnično. Kako iskreno. Prav to dela življenje živo in enkratno - dinamično.
Za nekoga je to zgolj naštevanje in tudi življenje zgolj izpolnjevanje dolžnosti in enolično prebijanje iz "up" v "down" in obratno.
Za tistega, ki živi v odnosu z Njim, ki je v naša srca položil večnost, pa vsak čas dobi nov pomen in nov smisel. V Njem noben čas ni izgubljen in nobeno umiranje ni izguba. V Njem "izgubljanje" vodi "v življenje".
Kajti: "... Sin človekov mora biti umorjen in tretji dan vstati."
Vse, kar je Božje, mora skozi ta prehod. Mora umreti, da bi lahko živelo. Naše predstave se morajo zrušiti, da lahko Njegove sanje zaživijo. Nekaj se mora podreti, da lahko On zažne zidati. Nekje morajo priteči solze, da se lahko naseli nasmeh.
V Njem vse dobi smisel. "On dela vse lepo ob svojem času."
A da to lahko stori, je potrebno izstopiti iz množice, ki zgolj ugiba, kdo je Jezus, v oseben odnos, ki zahteva resnico. Zahteva pristnost. "Kaj pa vi pravite, kdo sem?"
Da bi našli ta odgovor, se je potrebno kakor Jezus, znati tudi umakniti v molitev na samem. Tudi ta čas je potreben. In ima svoj velik pomen. Potrebna je tišina, da se lahko rodi Beseda. To je Njegova pot.
Ni komentarjev:
Objavite komentar