Jezusa so spremljale žene in dvanajsteri. Luka piše o tem, da so mu žene stregle iz svojega premoženja. Pomembno se je zavedati, da obstajata dve vrsti premoženja - zunanje in notranje. Zunanje spodbuja lakomnost in nenehno tekmo, ker je minljivo in izginja, kolikor bolj ga grabimo. Pred to lakomnostjo svari Pavel Timoteja. Tak, ki se pusti gnati nenehni želji po vidnem, ki ga lahko pokažeš in obenem služi besedi, ki ni Resnica, "boleha za prerekanjem in puhlim besedičenjem, iz katerega nastaja zavist, prepir, preklinjevanje, hudo natolcevanje, neprenehno prerekanje med ljudmi pokvarjenega mišljenja in brez resnice, ki imajo pobožnost za vir dobička. "
"Je pa velik dobiček pobožnost z zadovoljnostjo," še nadaljuje apostol Pavel.
Kajti pobožnost pomeni zavedati se svoje božanskosti, tega, da smo po Bogu, po Njegovi podobi. Tak ve, da ni nič prinesel na svet in tudi odnesti ne more nič. Zato je zadovoljen s tem, kar ima vidnega, vedno bolj pa odkriva to, kar je notranjega. Bogastvo, ki ne mine, ki je podarjeno in ki prinaša zadovoljnost.
Žene so po srečanju s Kristusom spoznale in odkrile svoje notranje bogastvo. Vsak od nas ga ima in vsak ga lahko vidi šele, ko ga prepozna kot dar. Ko pa nekaj spoznamo kot dar, vemo, da je nekdo tudi Darovalec. In tu je bistvo. Biti v odnosu z Darovalcem pomeni najti svojo resnično bogastvo.
In iz tega bogastva želi Gospod, da služimo tudi mi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar