Torek, 22. september
Začenja se ukaz, naj se končno dela Božja hiša!
Kralj Darij je omogočil in preskrbel vse potrebno, da se je vendarle sezidala.
Ostala bi samo pri tem: "Pustite, naj se dela tista Božja hiša!"
Vsak od nas pri sebi ve, katera in kje ...
In blagor tistim, ki to besedo Boga poslušajo in spolnjujejo. Ti postajajo bratje in mati Kristusa. Ker dovolijo, da se Beseda rojeva v telesu in krvi na ta svet.
Sreda
Pri popravljanju in zidanju novega v našem življenju ni nič lahko. Veliko je preprek. A kakor nadaljuje Ezrova knjiga: "Zakaj sužnji smo, a naš Bog nas v naši sužnosti ni zapustil, temveč nam
je naklonil milost pred perzijskimi kralji ter nam podaril življenjsko
moč, da postavimo hišo našega Boga in popravimo njene razvaline, in nam
dal zavetišče v Judu in v Jeruzalemu."
Bog nas podpira pri vsakem koraku, ki ga delamo iz kakršnekoli ujetosti v svobodo. Pri vsakem kamnu, ki ga postavljamo v novo zgradbo, ki raste ...
Večkrat nas ovire, bolečina, prepreke zaustavijo, toda Jezus daje svojim učencem oblast, da izganjajo hude duhove. Daje jim moč, da se skušnjavam, tem hudim duhovom, mislim suženjstva, odpovejo in verujejo Njegovi moči. Pošilja nas s spodbudo, da bomo toliko bolj varni, kolikor manj bomo imeli zunanjih "oprimkov" in zunanjih obljub gotovosti. Ko se človek vrže v roke Boga, se Bog ne more izneveriti samemu sebi in ne razočara. Ne more. Ker je Oče.
Imamo Očeta. To je Božje kraljestvo, ki smo ga poslani oznanjati.
Petek
Beseda se samo nadaljuje. Nenehno zidanje novega. Tokrat prerok Agej, ki spodbuja ljudstvo, naj se ne ustraši ob ruševinah starega templja.
Ali se vam ne zdi kakor nič? Vendar pogum, Zerubabel, govori Gospod,
pogum Jozue, sin Jozadekov, govori Gospod, pogum, vse ljudstvo v deželi,
govori Gospod. Na delo! Zakaj jaz sem z vami, govori Gospod nad
vojskami. Po besedi, ki sem se vam z njo zavezal, ko ste šli iz Egipta, ostane moj duh med vami. Ne bojte se!
Ko se v življenju kaj zruši, se ustrašimo, da je konec vsega. Gospod govori nasprotno. Iz ruševin lahko nastane hiša, Njegova hiša, lepša in obdana z večjo slavo, kakor je bila prejšnja. Izraelci so to poslušali, ko so med njimi še bili tisti, ki so poznali Jeruzalemski tempelj v vsej svoji prvotni lepoti in veličini. In vendar bo ta drugi, sicer manj bleščeč, doživel večjo slavo. To bo namreč tempelj, v katerega bo resnično vstopil Odrešenik. V ta tempelj, ki ga morajo šele zgraditi iz bolečin in ruševin, bosta Marija in Jožef prinesla Dete, največji sijaj.
Tudi v našem življenju je tako. Poruši se nekaj, kar smo sami gradili in v kar smo vlagali najdragocenejše. Zdelo se nam je lepo, veličastno in bleščeče. Ustrašimo se ruševin. A iz teh ruševin Gospod hoče in dela nov tempelj, drugačen, tisti, ki bo videl resnično slavo. Tisti, v katerem se bodo dogajale najpomembnejše stvari in v katerega se bodo stekala bogastva.
Zato pogum. Na delo! Noben korak novega ni zaman.
In o novem Gospod obljublja po preroku Zahariju:
»Teci in povej mlademu človeku tam: Jeruzalem bo odprto mesto, toliko bo ljudi in živine v njem! Jaz ga bom obdajal kakor ognjen zid, govori Gospod, in bom njegova slava sredi njega.« Raduj se in bodi vesela, sionska hči! Ker glej, prihajam in bom prebival v tvoji sredi, govori Gospod. Mnogi narodi se bodo Gospodu pridružili
tisti dan in bodo postali del njegovega ljudstva; v tvoji sredi bodo
prebivali, in spoznala boš, da me je Gospod nad vojskami poslal k tebi."
Ni komentarjev:
Objavite komentar