V evangeliju današnjega, zadnjega dneva tega leta, se ponovi čudoviti Janezov epilog, ki ga beremo na božični dan.
V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalega. V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi in luč sveti v temi in tema je ni sprejela.
Koliko domačnosti je v teh besedah! Ko jih človek prebira je tako, kakor bi se polnil, kakor bi končno pil nekaj, kar odžeja.
V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog.
Vseskozi izstopa Beseda, ki je oseba, ki v sebi resnično nosi luč in življenje, ker je ta Beseda Bog sam. In vsakič, ko izgovorimo, preberemo ali slišimo Besedo, stopimo v neposreden dialog z Gospodom, ki Besed ne izgovarja v prazno. Nikoli.
Po tej Besedi, ki je od začetka, živa in učinkovita, ki je pri Bogu, je vse nastalo in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalega. Pomeni, da smo tudi mi nastali prav iz te Besede. Izgovorjene z ljubeznijo in nasmehom na obrazu Boga vsakič, ko je človeku izrekel: "Bodi!"
Nastali smo iz Besede, polne luči in polne življenja, nastali iz Besede, ki v sebi nosi neskončno milosti in resnico. Naš sestavni del je torej Beseda.
Medicina spoznava, da je večji del človeškega telesa sestavljen iz vode. Voda je torej ključna in nenadomestljiva pri našem obstoju. In res, voda zelo dobro dene.
V evangeliju pa beremo, kako smo ustvarjeni iz Besede, kako je Beseda sama sestavni del nas, kar pomeni, da tudi poslušanje te Besede človeku zelo dobro dene.
Ko Beseda pride do človeškega ušesa, je kakor bi potrkala na svoj lasten dom. Želi vstopiti med svoje, v svojo lastnino, da bi tam prebivala, oživljala in prinašala vedno novo luč, vedno novo milost in vedno novo življenje.
In blagor tistemu, ki jo sprejme, blagor tistemu, ki prepozna, da je vsaka Beseda nujna hrana za življenje v izobilju. Tako se izpolnjuje, kar pravi apostol Janez: "Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci."
Sprejeti Besedo pomeni sprejeti samega sebe, sprejeti tistega, iz katerega smo izšli in h kateremu se vračamo. In On, ki biva v očetovem naročju, nam je razložil ... da smo ustvarjeni in prepojeni z Besedo, tisto, ki je bila v začetku pri Bogu, vendar ne kjerkoli, temveč v Očetovem naročju. To pa pomeni, da smo tudi mi izšli iz Očetovega naročja, ustvarjeni smo iz topline objema, iz topline ljubezni in te resnice ne smemo nikdar pozabiti.
Nastali smo iz Objema in vračamo se v Objem, da bi ljubili in bili ljubljeni, v tem je resnica našega dostojanstva.
Tako vsakič, ko sprejmemo Besedo, prejmemo milost za milostjo, saj nas prav ta Beseda nenehno vrača v resnico o nas samih, v resnico Boga in resnico obstoja dobrega v nas in med nami. In kako dobro to dene!
In kako dobro dene živeti iz dostojanstva, ki nam ga daje Bog, vedeti in živeti iz resnice, ki jo apostol Janez ponavlja tudi v svojem pismu: "Vi pa imate maziljenje od Svetega in veste vse."
Naj zato Beseda vedno znova prihaja v svoje, naj prinese milost za milostjo, resnico o nas smih in Bogu, naj prinese luč in življenje, da bomo resnično živeli kot ljubljeni in maziljeni otroci Svetega.
Ni komentarjev:
Objavite komentar