Sobota po pepelnici
Gospod te bo vedno vodil in te poživljal v suhih pokrajinah. Dal ti bo moč in boš kakor namakan vrt, kakor vrelec studenca, katerega vode ne usahnejo.
Tu bi se lahko ustavili in pili iz te Besede mesece. Toliko tolažbe in poguma je v njej, če srce veruje.
Tudi je ta tolažba znana srcu, ki je pripravljeno odstraniti vso odvečno navlako, ki je:
- zatiranje (kakršnokoli),
- iztezanje prstov,
- varljivo govorjenje.
In še močneje to tolažbo srce čuti, ko se okrepi v dobrem, ki je:
- da lačnemu nudiš, kar imaš sam rad,
- potrtega nasitiš.
Takrat zasije luč in tvoja temina bo jasna kakor poldan.
Vse to je storil Levi. Pustil je odvečno navlako in zatiranje ter dal lačnim, kar je imel sam rad. Odprl jim je vrata doma. Seveda potem, ko je doživel milosten Klic, ki ga je končno in dokončno odvrnil od štetja in preštevanja. Matej je prešteval denar, mi pa večkrat preštevamo zamere, spomine, rane, bolečine, ob tem pa drugim izdajamo račune. Morda s povišano ceno, kakor so to počeli cestninarji.
Kakšno suženjstvo je v tem! Tu mimo gre torej Kristus, da nas pokliče in popelje v občestvo bratov in sester okrog mize.
Bratstvo, ki nas ga Gospod kliče živeti, je bratstvo s tistimi, katere morda sami ne bi izbrali. Je s tistimi, ki so najbližje in zato najbolj žulijo. Je tudi s tistimi, s katerimi se nam morda zdi škoda časa, ker so nekje pomembnejši ljudje. Tako se nam zdi. Toda ne, prav tam, okrog mize ubogih, nas Gospod zbira in srečuje, kot Brat brate, da bi tudi med seboj postali usmiljeni in dobri. Kajti prišel je klicat grešnike. Torej vse nas.
Da bi vse to zaživeli v polnosti, je potrebno, kakor pravi ena od vrstic pred evangelijem, vreči od sebe vse svoje grehe in sprejeti novo srce in novega duha.
Levi je v nekem trenutku končal preštevati krivice in zamere, končal je gledati nazaj in nehal je biti žrtev. Vstal je, pustil vse to tam in šel za Gospodom, ki mu je pokazal mizo bratstva in evharistije. In našel je Kraljestvo na zemlji.
Ni komentarjev:
Objavite komentar