sreda, 27. marec 2019

V službi Ljubezni

Sreda 3. postnega tedna

Izraelsko ljudstvo je bilo izvoljeno ljudstvo, odbrano izmed vseh ljudstev zemlje, da bi bilo sveto in Gospodu po volji. On sam jih je izbral, vodil in vzgajal preko zapovedi, da bi postalo modro in razumno.

Vzgoja je torej privilegij. To, da ima otrok nekoga, ki zanj skrbi, ga vodi, spremlja, spodbuja, vzgaja, postavlja meje, je privilegij ljubljenih. Redki ga imajo. Izrael je bil ta ljubljeni otrok, ki je imel privilegij Božjega ljubečega pogleda, da bi postalo modro in razumno ljudstvo. Modrost in razumnost namreč prihajata samo od Boga.

Kajti kje je velik narod, ki bi mu bilo božanstvo tako blizu, kakor je nam Gospod, naš Bog, kadar koli ga kličemo? In kje je velik narod, ki bi imel tako pravične zakone in naredbe, kakor je vsa ta postava, ki vam jo danes dajem?

Jezus tako ni prišel razvezovat postave in preroke, temveč dopolnit. Pred očmi mi prihajajo suhe kosti iz 37. poglavja preroka Ezekijela.

Človek, odtrgan iz odnosa s Stvarnikom, je postal kup suhih, mrtvih kosti. Postava in preroki so bili kakor tisto počasno sestavljanje skeleta, sklepov in osnovne stabilnosti, da bi človek lahko ponovno hodil. Stara zaveza je torej namenjena utrjevanju teh kosti, mišic, kože... Vendar je nekaj manjkalo.

Manjkal je Sveti Duh, manjkala je tista dokončna vrnitev v Odnos, ki pa je možna samo v Sinu. Zato je bil potreben Njegov prihod. Ne zato, da bi te končno sestavljene kosti raztresel, temveč, da bi jih dopolnil z dihom življenja! Edino v tem novem življenju, ki smo ga prejeli po Sinu in v Sinu, lahko hodimo kot novi ljudje, ki imajo jasno stabilnost ogrodja in vendar niso več sužnji skeleta, niso sužnji črke, temveč v službi Duha, ki vse dela prožno, mehko, gibljivo.

Šele z njegovim odrešenjem smo postali ljudje, ki lahko hodijo, še več, ljudje, ki lahko ljubijo in ki vedo, da jim skelet ni dan za to, da rigidno stojijo in čakajo, da drugi pridejo k njim, temveč za to, da se samo sklonijo k drugemu, da umijejo kakšne noge, da ljubijo od spodaj. Tako kosti, mišice in koža stopijo v službe edinemu Duhu, ki je ljubezen.

Kako lepo je videti in zreti take ljudi!!! In kako lepo je, ko bomo tudi sami postali služabniki Ljubezni.


Ni komentarjev:

Objavite komentar