Gospod je dal svojemu izvoljenemu ljudstvu zavezo, da ga ne bo zapusti, temveč ga bo povzdignil v hvalo, čast in slavo visoko nad vse narode, ki jih je ustvaril, da bo sveto ljudstvo Gospodu, svojemu Bogu. Vabi ga le k zvestobi, kajti edino tako bo lahko skupaj z njim izpolni svojo obljubo.
V evangeliju pa Jezus pelje v novo resničnost milosti in pokaže, kaj je ta naša čast in slava, ki nas postavlja visoko nad vse narode.
Naša čast in slava je namreč prav to, da smo popoldni, kakor je popoln nebeški Oče. Oče je popoln, ker je celovit. Človek je popoln, ko je dopolnjen v Bogu,. Sam je ubog, ranljiv, grešen, sam, ogrožen. V Bogu pa je najden, ljubljen, nošen, klican, sijoč. Je dopolnjen. In samo taki, potopljeni vanj, postajamo neogroženi sinovi in hčere, katerih glavna identiteta je ljubezen.
Ljubljeni lahko ljubi, ker je ljubiti dobro in ne zato, ker si nekdo zasluži ali ne zasluži. Kristus nas ljubi, ker je On Ljubezen in tudi nas vabi k ljubezni, ki je možna samo potem, ko se pustimo potopiti in dopolniti z Bogom. Edino tam lahko ljubimo celo svoje sovražnike in molimo za tiste, ki nas preganjajo. Ker smo na varnem in v Naročju, preganja pa samo tisti, ki je to Naročje izgubil ali ga sploh še nikoli našel.
Tako lahko edino mi, otroci Najvišjega in otroci Boga, vsemu svetu pričujemo in kažemo lepoto Naročja in s tem nehote tudi v drugih prebujamo hrepenenje po tem edinem resnično varnem kraju - Očetovem naročju.
Ni komentarjev:
Objavite komentar