Apd 9,31-42
Jn 6, 60-69
Božja Beseda v sebi vedno skriva življenje, to silno moč prebujanja in obujanja duš in teles.
V Apostolskih delih Peter obudi dva človeka - mrtvoudnega Eneja in mrtvo Tabito. Oba sta predstavnika nas samih.
Enej, mrtvouden, leži na svoji postelji, popolnoma odvisen od drugih, včasih prepuščen na milost in nemilost razpoložljivosti ljudi, ki jih ima okoli sebe.
Enej nas predstavlja takrat, ko pozabimo na svojo odgovornost, na svojo odraslost in potrebo po tem, da smo sposobni sami izbirati, se odločati in si dovoliti funkcionlno življenje. Enej smo takrat, ko se damo v vlogo nemočnega in samo čakamo, kaj se bodo drugi ali življenje samo za nas odločilo. Ostajamo mrtvoudni. Ko Peter ozdravi Eneja z močjo Besede, mu ne reče: "Vstani in hodi", temveč "Vstani in si sam postelji!" Kako nenavadno in hkrati odrešujoče.
Beseda, ki jo včasih res doživljamo kot trdo in jo le stežka vzamemo zares, nam vrača življenje, odraslost, odgovornost. Da bi vstali in si znali sami postlati, sami zaživeti in si urediti dostojno življenje. Velik izziv, tudi za mlade z diplomo v roki.
Tabita je bila učenka, polna dobrih del. Nekega dne je hudo zbolela in umrla. Predstavlja tisti del nas, ki je vedno hrepenel, upal, sanjal, želel in morda tudi delal velike stvari. In je bil udarjen - morda z boleznijo grdih jezikov, morda z boleznijo medsebojnega napadanja, poniževanja, žalitev. In je umrl. Porezan je bil naš zanos, porezane sanje, udarjen trud in napor ...
In nad ta mrtvi del prihaja danes Beseda, ki nosi v sebi duha in življenje. Beseda, ki gre zares, zato je lahko trda. Mnogi Jezusovi učenci so odšli, ker je bila ta zanje pretrda. Preveč direktna, preveč jasna. Jezus ni skrival, jasno je povedal. Mrtvi ste, samo Beseda nosi v sebi moč, da vas oživi.
In je vedel: "So nekateri med vami, ki ne verujejo. Zaradi tega sem vam rekel, da ne more nihče priti k meni, če mu ni dano od mojega Očeta."
In so odhajali ...mrtvi, hromi, slabovidni in slepi, mrtvoudni ...celo ti so zmogli odhajati. Odhod se zgodi najprej v srcu. Bog to ve. Bog ve, da je potrebna svoboda in odločitev. Zato se obrača na nas in sprašuje: "Kaj pa vi? Želite oditi tudi vi?"
In kaj bomo odgvorili? Kaj bo v nas odgovorila mrtva Tabita, razbite sanje in zlomljeni načrti? Kaj bo v nas odgovoril Enej, naša nemoč in čustvena odvisnost od reakcij drugih?
Bosta sprejela Besedo, polno duha in življenja ali bo tudi zanju pretrda?
Ni komentarjev:
Objavite komentar