Jn 6, 22-29
Rekli so mu torej: »Kaj naj delamo, da bomo izvrševali božja dela?« Jezus jim je odgovoril: »To je božje delo, da verujete v tistega, ki ga je on poslal.«
Evo odgovor na toliko naših napornih in utrujajočih sestankov in načrtovanj, ki na koncu sploh ne obrodijo pričakovanih sadov. Evo odgovor na utrujenost od vseh obveznosti, zahtev in pričakovanj, ki jim moramo zadostiti, a se kljub naporu na koncu zdi, da je bilo vse naše delo samoumevno, tisti minimum, ki ga je bilo potrebno opraviti. In nam vse "pade dol".
Evo odgovor na naše tiho mišljenje, da moramo delati velike stvari za to, da bomo ugodili Bogu, za to, da se bomo počutili sprejemljive, za to, da bo naše življenje nekaj veljalo.
Kako daleč od resnične vere, kako daleč od resničnega Boga, ki ne potrebuje našega zbiranja točk. Samo eno je potrebno, da bi izvrševali božja dela. Ne to, da verjamemo v čudeže, ne to, da mi delamo čudeže ali imamo posebna videnja in niti to, da smo nekaj posebnega.
Velika Božja dela so preprosto v tem, da v "normalnosti" dneva ZARES verujemo. Verujemo v tistega, ki ga je on poslal, torej v Jezusa, ki je vstal.
Verovati vanj pomeni se zanesti nanj. Pomeni počakati, da najprej on pove. Pomeni izprazniti sebe, priti do resnične notranje svobode, do uboštva od lastnih idej, načrtov, predstav ... in preprosto sprejeti Besedo, ji prisluhniti in po njej ravnati. To pomeni verovati. Pomeni verjeti, da ni potrebno, da se grebemo, da smo v tekmi z drugimi, temveč da zaupamo, da Bog poskrbi ... da On ve, česa potrebujemo.
To je logika, ki jo je živel Štefan. Govoril je drugače, mislil je drugače, ravnal je drugače. Zato so ga ubili. Upajmo, da nas ne bodo, zagotovo pa bo del nas hotel ubiti vse tisto, kar bo v nas novega, kar bo verovalo v vstajenje, kar bo verovalo in zaupalo, da Bog ve, kaj dela, kaj dopušča in kam vodi ...
To nahujskano ljudstvo, pismoukov in starešin ni potrebno iskati zunaj nas. To ljudstvo je v nas in bo ubijalo tisti del, ki bo resnično veroval.
Obtožba pa se bo glasila: "Ta Jezus iz Nazareta bo razdejal ta kraj in spremenil običaje, ki nam jih je Mojzes izročil."
In tega Jezusa dejansko večkrat ubijamo, ker čisto zares spreminja naše običaje, tiste, ki smo si jih zgradili od nekdaj.
Ker je Bog, ki deluje preko naših navad in običajev, ga skušamo imeti pod nadzorom. In skušamo mi sami hoditi odspredaj, odločati in določati, nadzirati in ukazovati.
A velika božja dela delajo tisti, ki upajo verovati, ki upajo zaupati in se spustiti na zadnje mesto, odzadaj, za Nekoga in mu pustiti voditi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar