torek, 14. maj 2019

Njemu vratar odpre

Ponedeljek 4. velikonočnega tedna

Resnično, resnično povem vam: Kdor ne pride v ovčji hlev skozi vrata, ampak prileze drugod, ta je tat in ropar, kdor pa pride skozi vrata, je pastir ovac. Njemu vratar odpre in ovce poslušajo njegov glas in on pokliče svoje ovce po imenu in jih vodi ven.

Pripadnost Kristusu je torej vezana na prepoznavanje in poslušanje Njegovega glasu, ki kliče. Pomembno je to vedeti, kajti prepogosto se zgodi, da pripadnost pripisujemo zgolj na podlagi določenih znamenj, ki pa večkrat sploh nimajo kaj opraviti z evangelijem. Zato ni tako redko, da bodo Besedo lažje sprejeli "pogani", tisti, ki niso obremenjeni z idejami in lastno ustvarjenimi podobami o Bogu kakor izvoljeno ljudstvo samo. Temu smo močno priča v odlomkih, ki nam jih ponujajo Apostolska dela, pa tudi v odlomkih, ki smo jim lahko priča v vsakdanjem življenju.

Jezus je torej jasen. Njegovi so tisti, ki slišijo in hodijo za tem Glasom. So tisti, ki mu dovolijo, da gre pred njimi in da On sam postane vrata, skozi katera se edino da varno vstopiti in izstopiti ven.
Ovčji hlev je simbol človekovega srca, ki ima ograjo, kar pomeni, da je to srce zavarovano in ograjeno ter ima vrata. Naše srce ma torej vratarja in ima vrata. Vrata je Kristus sam. Vratar je naša svobodna volja.

Celotna prilika nas torej spodbuja, da pričnemo duhovno razločevati. Ni vsaka misel ali čustvo pravo, kar pomeni, da se ne bo hotelo predstaviti pri vratih. Nekatere stvari se v naše srce želijo vsiliti kar na skrivaj, preko ograje. kakor tatovi in roparji, da bi kradli, klali in pobijali. To je zlo, ki se želi v nas naseliti preko tihih, "nedolžnih" zamer, preko ljubosumja, strahu, tekmovalnosti, sovraštva ...

Zato Jezus vztraja, da je On tisti edini varni vhod, edina varna vrata, skozi katera je potrebno peljati misli in čustva. Tista, ki želijo v nas vstopiti kakor tista, ki želijo skozi naša usta ali dejanja izstopiti. On sam je edina Resnica, ki razkrinka laž. On je edini, ki lahko vsako pristno dejanje, misel ali čustvo, obleče v resnično obleko ljubezni. Zato pravi: Kdor vstopi skozi mene, bo rešen in bo hodil noter in hodil ven in bo našel pašo. 

Samo kdor vse spusti skozi Kristusa, lahko živi polno in radostno. Odločitev pa ostaja naša, kajti vratar smo mi sami.


Ni komentarjev:

Objavite komentar