Povabljeni na goro

Danes smo povabljeni v družbo treh apostolov, ki jih je Gospod želel nekoliko bliže. To so tisti trije apostoli, ki jim je tudi želel izročiti nekaj dragocenega, Njemu dragocenega.
Petru je izročil skrb za svojo Cerkev, Jakobu skrb za prva občestva kristjanov in Janezu svojo Mater.
To so tudi isti trije učenci, ki jih je Jezus v vrtu Getsemani peljal naprej, bliže. Da bi zmogli in smeli prejeti darove, ki so jim bili namenjeni, so morali na pot preobrazbe. Skupaj z Jezusom. Na visko, na samo, na vrh gore.

Gora je v svetem pismu vedno simbol priviligiranega kraja, kraja, kjer ni množic, kraja, kamor uspejo le tisti, ki so se za to pripravljeni odločiti. Kajti na goro se ne pride spontano, potrebno se je povzpeti. Gora je torej kraj, kjer se zgodijo velike milosti in kjer Glas postane jasnejši.

In na to goro nas Jezus pelje skupaj s tistimi, ki jih je želel imeti posebej blizu, s tistimi, ki jim je želel nekaj pomembnega zaupati v življenju.
Pelje nas, da bi tudi nam preobrazil um, pogled, srce. Podati se na pot namreč nujno pomeni nekaj zapustiti.
Podati se na pot poslušanja Božjega glasu, nujno pomeni zapustiti stare glasove. Glasove svoje lastne rodbine, glasove hiše svojega očeta, glasove, ki jim verjamejo množice, lastne glasove ... in prisluhniti Glasu. To pomeni oditi iz svoje dežele v deželo, ki jo bo Gospod pokazal. To pomeni biti blagoslovljen. Biti osvobojen vseh glasov, ki določajo, biti osvobojen svoje 100 % prepričanosti v lasten prav in pustiti, da se Bog razodene. Da spregovori ...Ker ima kaj povedati!

Kolikokrat načrtujemo Božje stvari brez Boga? Kolikokrat si zamislimo, kako bi moralo biti in od tega ne odstopamo? Razvili smo najboljše tehnike načrtovanja in vendar ostajamo nerodovitni, brez sadov, ki bi bili skladni z zavzetostjo, ki smo jo vložili v načrte, programe, delavnice, simpozije, pridige, vzgojo, predavanja, verouk ... Zakaj?

Peter nam zelo nazorno odgovarja. Povabljen je bil na sveto zemljo Božjega razodetja, z lastnimi očmi je gledal prizor, ki ga ni uspel dojeti in vendar ni zmogel ostati v preprosti drži čudenja, gledanja in poslušanja. Hotel je prehiteti Boga in mu predstaviti svoje lastne načrte - postaviti tri šotore, Jezusu enega, Mojzesu enega in Eliju enega. Ti načrti so bili popolni in skladni z nastalo situacijo. A bili so zgolj človeški in kot taki ujeti v ozek pogled uma, ki še ni uspel zapustiti lastne dežele in se pustiti preoblikovati v tisto (deželo), ki jo pokaže Gopsod.

Ko je še govoril, glej, jih je obsenčil svetal oblak in, glej, glas iz oblaka je rekel: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje, njega poslušajte!"

Ko je Peter še govoril ...kakor bi nam Bog hotel zaklicati, naj se vendar ustavimo v svojih lastnih besedičenjih, načrtovanjih in prisluhnemo Sinu. Da bi lahko spregovoril, se nam razodel in On sam pokazal.
Tisto, kar potrebujemo za nadaljnji korak. Ne za 10 km naprej, ne za 10 let naprej, temveč za tisti korak, ki je potreben. Da bi nehali prehitevati Milosti in pustili, da hodi pred nami!

Srečanja na gori pa niso potrebovali zgolj učenci, temveč tudi Jezus sam. To je bila že druga očitna potrditev s strani Očeta: "Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje, njega poslušajte!"
Obenem pa je bila to tudi zadnja potrditev, ki jo je Sin dobil od Očeta. Vse, kar ga je poslej čakalo, je moral prehoditi brez vidnejše in jasnejše potrditve, celo v občutkih popolne zapuščenosti in zavrženosti.
Jezus je potreboval to srečanje, to Očetovo naklonjenost, da je lahko izpolnil svoje poslanstvo in dokončno podaritev.

Tudi nam Bog naklanja drobne trenutke posebnih milosti, dotikov in potrditev, da bi nato zmogli še tesneje pričevati zanj. Četudi ga ne čutimo. Da bi si upali, oprti na Božjo moč, trpeti ne več za prazne reči, temveč za evangelij. Kajti poklical nas je s svetim klicem. Ne zato, ker bi bili tako odlični načrtovalci, polni sposobnosti in predvidevanja, ampak zaradi svojega lastnega sklepa, zaradi svoje odločitve in zaradi milosti.

Da bi najprej gledali, občudovali in poslušali, nato živeli. Tako bodo resnično v nas blagoslovljeni vsi rodovi zemlje.